Jedro

S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, zato se sodba na podlagi 3. odstavka 102. člena ZUS-1 ne more izvrševati. Če dolžnik po odpravi odločbe o zadevi še ni ponovno odločil, mora upnik postopati v skladu s predpisi in tako doseči izdajo ustrezne upravne ali sodne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo (1. točka izreka) in odločilo, da upnik sam nosi svoje stroške postopka (2. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga upnik po pooblaščencih pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe procesnega in materialnega prava ter kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Ustave Republike Slovenije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v smeri pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. Upnik je predlagal izvršbo na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije z dne 21. 1. 2014, s katero je sodišče razsodilo, da se tožbi tožeče stranke Z. Z. (v tem izvršilnem postopku upnik) ugodi, odločba Ministrstva za kulturo št. 490-23/2012-MIZKS/6 z dne 5. 9. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek (I. točka izreka); tožena stranka Republika Slovenija (dolžnik v tem izvršilnem postopku) je dolžna tožeči stranki (upniku) povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku petnajstih dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe). Upnik je predlagal, da sodišče prve stopnje izda sklep o izvršbi in dolžniku naloži, da v osmih dneh po vročitvi sklepa o izvršbi izpolni svojo obveznost po navedeni sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije in sicer tako, da izda in upniku vroči odločbo o njegovem zahtevku z dne 4. 1. 1999, za povrnitev vlaganj v denacionalizirane stanovanjske prostore v objektu L., cesta 1, ter mu povrne po sodišču odmerjene stroške izvršbe in vse nadaljnje izvršilne stroške, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi do plačila, na račun pooblaščenca upnika.

7. Na podlagi prvega odstavka 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova; izvršilni naslov je tudi izvršljiva sodna odločba (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Na podlagi prvega odstavka 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.

8. Na podlagi tretjega odstavka 102. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se sodbe sodišča, s katerimi se naloži obveznost državi, lokalni skupnosti ali njunim organom ali organizacijam, izvršujejo po določbah ZIZ. Upoštevajoč 1. člen ZUS-1, na podlagi katerega se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem organov javne oblasti, je postopek odločanja končan, ko je odločeno o pravici ali pravni koristi posameznika oziroma organizacije.

9. Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, ugodilo tožbi tožeče stranke Z. Z., odločbo Ministrstva za kulturo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno navedlo sodišče prve stopnje, z navedeno sodbo tako sodišče ni naložilo izpolnitve obveznosti dolžniku. Postopek odločanja o upravni zadevi z navedeno sodbo ni bil končan, saj z njo ni odločeno o pravici ali pravni koristi posameznika - upnika. Ker z navedeno sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, se sodba na podlagi tretjega odstavka 102. člena ZUS-1 ne more izvrševati. Višje sodišče pritrjuje navedbam sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da mora upnik, če dolžnik po odpravi odločbe o zadevi še ni ponovno odločil, postopati v skladu s predpisi in tako doseči izdajo ustrezne upravne ali sodne odločbe.

10. Neutemeljene so tako tudi pritožbene navedbe, v katerih se upnik sklicuje na določbi 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče namreč nima zakonske podlage za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki ni izvršljiva in zato ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi sodišče lahko dovolilo izvršbo (prvi odstavek 17. člena ZIZ).

11. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo je zato pravilna. Ker je pritožba upnika neutemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).