Jedro

Izpodbijani akt ne določa dodatnega odvzem vode iz vodotoka, ampak odvzem vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo (vodovoda). Določa pravico izrabe energetskega potenciala tiste vode, ki jo imetnik vodne pravice oskrbe s pitno vodo že črpa iz vodotoka na podlagi drugega, pred tem izdanega vodnega dovoljenja, ki ni predmet tega upravnega spora. Zato izpodbijani akt ne posega in ne spreminja obstoječega vodnega režima vodotoka, ki ga za proizvodnjo električne energije uporablja tudi revident. Posledice, ki jih revident navaja, tako niso posledice v tem upravnem sporu izpodbijanega akta, zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 35523-89/2012 z dne 24. 11. 2014. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ izdal vodno dovoljenje A., d. o. o., in mu dovolil neposredno rabo vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo - transportni vodovod B., za potrebe obratovanja male hidroelektrarne v čistilni napravi za pitno vodo G., za proizvodnjo električne energije (izraba energetskega potenciala vode), z odvzemom vode v količini 0,18 m³/s, za izrabo razpoložljivega dela vodnega telesa s potencialno energijo 2.110,51 MWh/leto, na tam navedenem mestu določenem z Gauss - Krügerjevimi koordinatami. Odločil je še, da mora imetnik vodnega dovoljenja zagotoviti redno vzdrževanje vseh objektov in naprav, ki so namenjeni posebni rabi vode, ki ni oskrba s pitno vodo; da mora imeti poslovnik za obratovanje in vzdrževanje objekta in naprave za rabo vode in da je vodno dovoljenje izdano za določen čas do 31. 12. 2015. Tožena stranka je z odločbo, št. 3555-75/2014/7 z dne 5. 5. 2015, spremenila prvostopenjski akt tako, da je spremenila stranke postopka in besedilo izreka o stroških postopka, pritožbo tožeče stranke pa je zavrnila.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbi ugodi, izpodbijana upravna akta odpravi in s sodbo zavrne predlog za izdajo vodnega dovoljenja. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Da bi Vrhovno sodišče dovolilo revizijo iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 bi moral revident izkazati, da ima izpodbijani upravni akt zanj zelo hude posledice. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je namreč tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Stranka, ki vloži izredno pravno sredstvo, mora namreč izkazati, da so za njeno vsebinsko obravnavo izpolnjene procesne predpostavke, konkretno tudi njena dovoljenost. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up 1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident je sicer navedel zelo hude posledice, ki naj bi mu zaradi izpodbijanega akta nastale, in sicer: onemogočeno obratovanje njegovih hidroelektraren zaradi znižanega pretoka vodotoka; razvrednotenje njegovega premoženja; izvotlitev njegovih pravic po koncesijskih pogodbah; izgubo dohodka v skupni višini 495.200,00 EUR; ogroženo poslovanje in obstoj. V dokaz teh navedb je predložil koncesijski pogodbi in cenitev tržne vrednosti njegovih dveh elektrarn ter cenitev izpada dohodka v primeru njihovega neobratovanja. Vendar kljub temu uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj ni podana vzročna zveza med izpodbijanim aktom in posledicami, ki jih revident navaja.

6. Zmotno je namreč revidentovo prepričanje, da izpodbijani akt pomeni spremembo vodnega režima in preusmeritev vodnega telesa (vodotoka) B. Izpodbijani akt ne določa dodatnega odvzem vode iz vodotoka B., ampak odvzem vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo (vodovoda). Določa pravico izrabe energetskega potenciala tiste vode, ki jo imetnik vodne pravice oskrbe s pitno vodo že črpa iz vodotoka B. na podlagi drugega, pred tem izdanega vodnega dovoljenja, št. 35504-828/2004 z dne 29. 12. 2004 in z dne 31. 3. 2008, ki pa ni predmet tega upravnega spora. Zato izpodbijani akt ne posega in ne spreminja obstoječega vodnega režim vodotoka B., ki ga za proizvodnjo električne energije uporablja tudi revident. Posledice, ki jih revident navaja, tako niso posledice v tem upravnem sporu izpodbijanega akta, zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

8. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).