Jedro

Pri odmeri dohodnine za leto 1994 se upošteva tudi dobiček iz dohodkov od opravljanja dejavnosti, ugotovljen z dokončno odločbo o davku od dohodka iz dejavnosti, ne pa s pravnomočno odločbo, kot zmotno meni tožnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.1.2001, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada Koper z dne 18.9.2000. S prvostopno odločbo je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 1994, pri čemer je bil kot osnova za davek od dohodka iz dejavnosti s sklicevanjem na določbe 5., 6. in 89. člena Zakona o dohodnini (ZDoh, Uradni list RS, št. 71/93 in 7/95) upoštevan dohodek iz dokončne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti istega organa z dne 30.11.1995, potrjene z odločbo drugostopnega organa z dne 2.8.2000. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopno sodišče pritrdilo odločitvi in razlogom ki jih je v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka, ter se pri tem oprlo na 2. odstavek 67. člena ZUS. V zvezi s tožbenimi navedbami je še dodalo, da je bil pri odmeri dohodnine pravilno upoštevan dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, za kar je podana podlaga v 89. členu ZDoh. Zato je tožbeno trditev, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta po načelu proste presoje dokazov, zavrnilo kot neutemeljeno, saj za njo ni niti dejanske niti pravne podlage. Za prekinitev postopka odmere dohodnine zaradi nepravnomočne odločbe o dobičku iz dejavnosti torej ni bilo podlage, zato je kot neutemeljen zavrnilo tudi tožbeni očitek, da izpodbijana odločba tožene stranke ni skladna s temeljnimi načeli pravne države.

Zoper prvostopno sodbo vlaga tožnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se sodba spremeni in se njegovemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v ponovno obravnavanje prvostopnemu sodišču. Ne strinja se s tem, da je mogoče pri odmeri dohodnine upoštevati dobiček, ugotovljen z dokončno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Meni, da je bil ta dobiček ugotovljen po prosti presoji, saj temelji na teoretičnih izračunih števila obrokov, ki jih tožnik dnevno proda v svojem lokalu. Res da je odločba o odmeri davka od dobička iz dohodkov od dejavnosti postala dokončna, vendar to ne vpliva na odločanje o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe davčnega organa. V njej namreč niso navedena odločilna dejstva, dokazi in ocena stanja stvari ter preudarki, ki so vodili k taki odločitvi.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je bil tožniku za leto 1994 z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti prvostopnega organa z dne 30.11.1995, ugotovljen dobiček v znesku 6.057.004 SIT; da je bila ta odločba potrjena z odločbo drugostopnega organa z dne 2.8.2000, torej je postala dokončna z vročitvijo tožniku dne 22.8.2000; da mu je bil v dohodnini za leto 1994 upoštevan tudi dobiček iz odločbe o davku od dohodka iz dejavnosti, kar izhaja iz odločbe o odmeri dohodnine prvostopnega organa z dne 18.9.2000, ki jo je tožnik prejel 21.9.2000. Sporno pa je, ali je pravilno stališče tožnika, da bi se lahko za odmero dohodnine upošteval le dobiček, ugotovljen s pravnomočno odločbo o davku od dohodka iz dejavnosti.

Kot je tožniku pravilno pojasnila že tožena stranka, na katere odločbo se na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUS sklicuje tudi prvostopno sodišče, je v 5. členu ZDoh določeno, da dohodnino plačuje fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodke iz 2. člena ZDoh. Po 5. alinei 6. člena ZDoh se v osnovo za dohodnino všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katerega je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po ZDoh. V 2. odstavku 89. člena ZDoh, ki je veljal za obračun dohodnine za leto 1994, je bilo določeno, da davčni organ pri odmeri dohodnine upošteva dobiček, ugotovljen z dokončno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.

Glede na takšno zakonsko določbo torej ni utemeljena pritožbena navedba, da bi bilo mogoče pri odmeri dohodnine upoštevati le pravnomočno odločbo o davku od dohodka iz dejavnosti. Zato je bila po presoji pritožbenega sodišča v obravnavnem primeru davčna osnova za dohodnino ugotovljena pravilno iz dokončne odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, torej od dobička, iz dejavnosti, in da zato pritožbi ni mogoče ugoditi. Iz podatkov iz vpisnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa je razvidno, da je odločba o davku od dohodka iz dejavnosti za tožnika za leto 1994 postala pravnomočna v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 523/2002 z dne 9.12.2003. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.