Jedro

Pritožbeno sodišče pred odločitvijo o zadevi lahko predlaga sodišču prve stopnje, da izda še morebitne dopolnilne odločitve in nato sočasno odloči o pritožbah v celotni zadevi. S tem ni prizadeta neodvisnost sodnika prve stopnje, niti ni utemeljen dvom v pristranskost sodnika pritožbenega sodišča. Ker pritožnica izrecno navaja, da pravdni stranki nista predlagali dopolnitve sodbe, je treba pojasniti, da gre v obravnavanem primeru za postopek iz razmerij med starši in otroki, v katerem je zaradi varstva otrokovih koristi posebej poudarjeno načelo oficialnosti. To pomeni, da sodišče ni vezano samo na zahtevke pravdnih strank temveč odloči po uradni dolžnosti tudi brez postavljenega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je v zgoraj navedeni pravdni zadevi s sodbo II P 313/2001 z dne 23. 1. 2008 razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletna otroka zaupalo v varstvo in oskrbo tretji osebi v rejništvo, staršema pa določilo stike z otrokoma in dolžnost plačevanja preživnine. Proti tej sodbi se je tožnica pritožila in Višje sodišče v Ljubljani je v pritožbenem postopku IV Cp 1141/2008 z dopisom z dne 9. 7. 2008 sodišču prve stopnje predlagalo, naj pred odločitvijo o pritožbi izda še dopolnilno sodbo.

Zaradi tega je tožnica predlagala izločitev predsednika senata ..., ki je podpisal dopis Okrožnemu sodišču v Kranju z dne 9. 7. 2008, toda Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo zahtevo za izločitev sodnika.

2. Proti sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika je tožnica vložila pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve po 338. členu Zakona o pravdnem postopku in predlaga ugoditev njenemu predlogu za izločitve višjega sodnika ... Meni, da je dopis v nasprotju s 325., 326. in 327. členom ZPP, ker lahko zahtevajo dopolnitev sodbe le stranke. Ker v konkretnem primeru nobena od strank ni zahtevala dopolnitve sodbe in namestitev otrok v rejniško družino, sodišču očita samovoljo. Po njenem je predsednik senata ... neutemeljeno oprl podlago za dopis na 346. člen ZPP, v izpodbijanem sklepu pa so navedeni členi o dopolnilni sodbi. Ne strinja se s tem, da skuša višje sodišče opravičiti nezakonitost v dopisu s sklicevanjem na to, da je odločitev o izdaji dopolnilne sodbe na strani sodišča prve stopnje. Na koncu dodaja, da je o izločitvi odločil podpredsednik Višjega sodišča v Ljubljani in ne predsednik.

Pritožba ni utemeljena.

Razlogi za izločitev sodnika so navedeni v 70. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).(1) Tožnica ne navaja, kateri od izločitvenih razlogov naj bi bil podan, toda očitno meri na razlog iz 6. točke tega člena, ki omogoča izločitev sodnika, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. V tožničini vlogi ni navedena nobena okoliščina, ki bi kazala na povezavo sodnika z obravnavano zadevo ali strankami, edino, kar je mogoče razbrati, je očitek, da ni ravnal zakonito, ker je podpisal dopis o začasni vrnitvi spisa sodišču prve stopnje. Ali se je dopis pri tem utemeljeno skliceval na določen člen ZPP, ni odločilno, pomembno je, da pritožbeno sodišče pred odločitvijo o zadevi lahko predlaga sodišču prve stopnje, da bi izdalo še morebitne dopolnilne odločitve in bi nato sočasno odločilo o pritožbah v celotni zadevi. S tem ni prizadeta neodvisnost sodnika prve stopnje, niti ni utemeljen dvom v pristranskost sodnika pritožbenega sodišča, kakor je razumljivo pojasnilo že Višje sodišče v Ljubljani.

Ker pritožnica izrecno navaja, da pravdni stranki nista predlagali dopolnitve sodbe, je treba pojasniti, da gre v obravnavanem primeru za postopek iz razmerij med starših in otroki, v katerem je zaradi varstva otrokovih koristi posebej poudarjeno načelo oficialnosti. To pomeni, da sodišče ni vezano samo na zahtevke pravdnih strank temveč odloči po uradni dolžnosti tudi brez postavljenega zahtevka.

Tudi očitek, češ da o izločitvi sodnika ni odločil predsednik sodišča, temveč podpredsednik Višjega sodišča v Ljubljani ... ni utemeljen. Po določilu drugega odstavka 61. člena Zakona o sodiščih (ZS)(2) predsednika sodišča nadomešča podpredsednik, ki lahko po pooblastilu predsednika opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika tudi v drugih primerih.

.Op. št. (1): Uradni li st RS, št. 26/1999-45/2008.Op. št. (2): Uradni list RS, št. 19/1994-28/2000.