Jedro

S potrdilom o usposobljenosti, pridobljenim na podlagi 18. člena Pravilnika o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavcev v socialnem varstvu, delavec dokazuje, da se uvršča med strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, za napredovanje strokovnega sodelavca pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih delavcev na področju socialnega varstva v nazive.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila predlog za napredovanje tožnice v naziv mentorica. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica zaposlena na Centru za socialno delo Ptuj in da je vložila predlog za napredovanje v naziv mentorica. Po 4. členu Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih delavcev na področju socialnega varstva v nazive (Pravilnik) lahko v naziv mentor napreduje strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, če ima opravljen strokovni izpit in najmanj štiri leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni sodelavec z višješolsko izobrazbo, je uspešen pri delu ter je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk. Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Tožnica je predlogu za napredovanje priložila potrdilo Socialne zbornice Slovenije o usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu. To potrdilo je bilo izdano na podlagi 18. člena Pravilnika o določitvi vrste in stopnje izobrazbe za strokovne sodelavce v socialnem varstvu in je dokazilo, da se delavka uvršča med strokovne sodelavce na področju socialnega varstva. Tožnica pa ni izkazala, da ima opravljen strokovni izpit, zato je tožena stranka njen predlog za napredovanje v naziv mentorica zavrnila.

Tožnica s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in predlaga, da sodišče izpodbijano odločitev odpravi in da s sodbo ugotovi, da je z dnem 1. 7. 2010 napredovala v naziv mentorica. Navaja, da je določitev vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v strokovnem varstvu zakonska naloga Socialne zbornice Slovenije, opredeljena s Pravilnikom o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu. Temeljni cilj te naloge zbornice je omogočiti dokazovanje usposobljenosti za delo tistim delavcem, ki se vključujejo v izvajanje posameznih storitev programov ali dejavnosti na področju socialnega varstva in se ne uvrščajo med strokovne delavce po 69. členu Zakona o socialnem varstvu (ZSV). Opravljeno preverjanje usposobljenosti lahko kandidat uveljavlja kot dokazilo o usposobljenosti za opravljanje posamezne storitve, dela storitve, programa ali dejavnosti na področju socialnega varstva kot referenco pri nadaljnjem zaposlovanju ali pridobivanju dovoljenja za delo ali kot možnost napredovanja v sistemu socialnega varstva. Tožnica zato meni, da je zadostila vsem pogojem, ki jih določa 70. člen ZSV za napredovanje v naziv mentor.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne. Navaja, da morajo biti pogoji iz 4. člena Pravilnika izpolnjeni kumulativno, tožnica pa teh pogojev ne izpolnjuje, ker nima strokovnega izpita. S predloženim potrdilom Socialne zbornice Slovenije dokazuje usposobljenost za opravljanje posameznih socialno-varstvenih storitev za obdobje 5 let, tega pa ni mogoče obravnavati kot opravljen strokovni izpit. Tožba ni utemeljena.

ZSV v 74. členu določa, da lahko strokovni delavci in strokovni sodelavci z višješolsko strokovno izobrazbo napredujejo v naziv mentor ali svetovalec. Napredovanje podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Minister je to storil s Pravilnikom, ki v 4. členu določa, da lahko v naziv mentor napreduje strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, če ima opravljen strokovni izpit, najmanj 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni sodelavec z višješolsko izobrazbo, je uspešen pri delu in je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk. Med strankama ni sporno, da tožnica strokovnega izpita, ki je po prvi alinei 4. člena tega Pravilnika pogoj za napredovanja, nima, tožnica pa meni, da izpolnjuje pogoje za napredovanje tudi brez tega. Sodišče se s takšnim tožničinim stališčem ne strinja. Pogoji za napredovanje strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive so določeni s Pravilnikom in v 4. členu navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi. Tožnica se neutemeljeno sklicuje tudi na Pravilnik o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavcev v socialnem varstvu, saj so s citiranim pravilnikom določeni pogoji za opravljanje posameznih storitev na področju socialnega varstva. S potrdilom o usposobljenosti, pridobljenim na podlagi 18. člena tega pravilnika, delavec dokazuje, da se uvršča med strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, da strokovni sodelavec izpolnjuje pogoje za napredovanje, pa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s Pravilnikom. Teh pa kot je bilo že obrazloženo tožnica ne izpolnjuje.

Izpodbijana odločitev je torej tudi po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).