Jedro

Zgolj obstoj zdravstvenih razlogov (npr. slabega počutja v visoki nosečnosti) ni zadosten, utemeljen in opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, za kar se zmotno zavzema pritožba, temveč mora biti zatrjevano in izkazano tudi, da so bili ti zdravstveni razlogi resni, hudi, nepričakovani, nezakrivljeni in nenadni, saj to niso splošno znana in logična dejstva ob morebitni bolezni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je v roku 15 dni dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper tako odločitev se pritožuje toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Navaja, da utemeljitev odločitve sodišča prve stopnje ne predstavlja utemeljenih razlogov in ne vsebuje pojasnila, zakaj vrnitev v prejšnje stanje ni bila vložena iz utemeljenih razlogov. Razlog zaradi katerega je bila direktorica odsotna z naroka dne 14. 12. 2022 je utemeljen in opravičen, in sicer zdravstveni. Tega dne se je slabo počutila, kar je v vlogi tudi zapisala in predložila dokazilo. Za predlog za vrnitev v prejšnje stanje to zadošča, zato je bil ta utemeljen. Če je sodišče menilo, da je nepopoln, bi jo lahko pozvalo k dopolnitvi. Sicer pa bi moralo za preverjanje njegove utemeljenosti izvesti narok in to preveriti z njenim neposrednim zaslišanjem in izvedbo drugih s tem povezanih dokazov. Razlaga sodišča prve stopnje, da bi direktorica morala na narok poslati pooblaščenca, ni smiselna ali utemeljena. Zastopanje po njem ni obvezno, tozadevna razlaga sodišča tudi ni primerna in logična s stališča, da bi to morala zagotoviti na dan, ko se je slabo počutila. Glede na vsebino pravde pooblaščenca tudi ni potrebovala, saj sama o konkretnih okoliščinah zadeve ve največ, zastopanje po odvetniku bi bil zato tudi nesorazmeren in nepotreben strošek. Direktorica ni mogla vnaprej pričakovati, da se bo na dan naroka počutila slabo in bo potrebovala pregled pri zdravniku, takrat zaradi slabega počutja tudi ni imela možnosti iskati pooblaščenca. Sodišče pogojev za vrnitev v prejšnje stanje ne bi smelo presojati prestrogo. Sicer pa je direktorica načrtovala, da bo na narok pristopila. Dejstva, da je že pred tem zaprosila za njegovo preložitev, ji sodišče ne bi smelo šteti v škodo. Za preložitev naroka je zaprosila zaradi druge službene obveznosti, ko ji sodišče ni ugodilo, je bila pripravljena, da se bo naroka udeležila. Nato pa se je nepričakovano slabo počutila, kar je, kot splošno znano in logično dejstvo, moč šteti za nepredvidljiv in nenaden razlog, ki bi ga sodišče moralo preveriti na naroku. Ker tega ni storilo, je dejansko stanje glede upravičene odsotnosti direktorice ostalo nepopolno ugotovljeno, kar je vodilo v zmotno uporabo materialnega prava in zmotno odločitev. S tem, ko sodišče ni razpisalo naroka, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj dejstva, na katera je oprlo svojo odločitev, niso bila splošno znana, predlog se tudi ni opiral na očitno neopravičen razlog. Sodišče je napačno uporabilo določbo drugega odstavka 120. člena ZPP. Kršilo je tudi 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter postopek vrne v stanje pred zamudo, ob tem pa razveljavi tudi sodbo Delovnega in socialnega sodišča opr. št. I Pd 665/2021 z dne 14. 12. 2022 izdano zaradi zamude. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe. Navaja, da bi toženko na naroku dne 14. 12. 2022 lahko zastopal tudi prokurist. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot nedovoljeno oziroma prepozno zavrže, oziroma podredno kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep, toženki pa v plačilo naloži stroške pritožbenega postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, materialno pravo je uporabilo pravilno.

6. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi dne 14. 12. 2022 opravilo pripravljalni in prvi narok. Toženka nanj, kljub prejetemu vabilu, ni pristopila. Dne 12. 12. 2022 je sicer njena zakonita zastopnica sodišču poslala dopis, v katerem je navedla, da se obravnave dne 14. 12. 2022 ob 10.30 uri ne more udeležiti zaradi odsotnosti, zaradi česar prosi za ponovni datum obravnave, vendar dokazil za svoje navedbe ni predložila. Ker po stališču sodišča prve stopnje svoje odsotnosti ni ustrezno opravičila, je narok izvedlo in na njem glavno obravnavo zaključilo ter razglasilo sodbo glede na stanje spisa.

7. Toženka je s tem v zvezi vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je navedla, da se naroka razpisanega za dne 14. 12. 2022 ni mogla udeležiti zaradi zdravstvenih razlogov, in sicer zaradi slabega počutja v visokem stanju nosečnosti, in da je tudi sicer sodišče pravočasno obvestila, da se naroka ne more udeležiti. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je priložila tudi dokazilo, da je tega dne opravljala laboratorijske preiskave v zdravstvenem domu.

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom navedeni predlog za vrnitev v prejšnje stanje toženke zavrnilo. Obrazložilo je, da toženka svoje odsotnosti na naroku dne 14. 12. 2022 ni ustrezno opravičila niti upravičila, poleg tega pa tudi ni izkazala, da je šlo za nenaden in nepredvidljiv obisk zdravstvenega doma, niti ni podala navedb, zakaj se naroka ni udeležila po pooblaščencu. Taki odločitvi toženka nasprotuje.

9. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP).

10. Navedena odločitev sodišča prve stopnje je pravilna ter ustrezno obrazložena in nasprotne pritožbene navedbe toženke niso utemeljene. Zgolj obstoj zdravstvenih razlogov (npr. slabega počutja v visoki nosečnosti) ni zadosten, utemeljen in opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, za kar se zmotno zavzema pritožba, temveč mora biti zatrjevano in izkazano tudi, da so bili ti zdravstveni razlogi resni, hudi, nepričakovani, nezakrivljeni in nenadni,1 saj to niso splošno znana in logična dejstva ob morebitni bolezni. Tega pa v konkretnem primeru ni moč ugotoviti. Toženka namreč tega v predlogu ni navedla, prav tako pa tudi ne izkazala (ali s tem v zvezi predlagala dokazov), navedla tudi ni, da so zamudo povzročile nezakrivljene okoliščine. Nasprotno ne izhaja niti iz predložene listine o prisotnosti direktorice v laboratoriju tega dne, temveč zgolj, da je tam bila, ne pa tudi zakaj (ali je šlo za hudo in nenadno bolezen, stanje, težave ali reden pregled), niti kdaj in koliko časa, kar je pravilno navedlo ter upoštevalo tudi sodišče prve stopnje.2 Navajanje teh dejstev šele v pritožbi je prepozno in predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP).3

11. V kolikor pa zdravstveno stanje zakonite zastopnice toženke ni bilo resno (hudo), nenadno in nepredvidljivo, se od nje pričakuje, da svojo odsotnost pravočasno ustrezno opraviči (z dokazili) in prosi za preložitev naroka, oziroma poskrbi za opravo procesnega dejanja pred sodiščem (v tem primeru za udeležbo na naroku) preko pooblaščenca,4 predvsem, ker je toženka gospodarska družba. Za te namreč velja, da morajo poslovanje tudi sicer organizirati tako, da to (preko sodelavcev ali pooblaščencev) poteka normalno.5 Zato (zgolj) obisk laboratorija s strani zakonite zastopnice toženke, sam po sebi ne more biti upravičen in zadosten razlog za zamudo naroka, ki bi utemeljeval vrnitev v prejšnje stanje. Zamuda namreč ni opravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki jo je povzročila, ni ravnala tako, kot bi bilo od nje pričakovati,6 oziroma če je zakrivljena. Pritožba sicer pravilno opozarja, da zastopanje po pooblaščencu pred (delovnim) sodiščem ni obvezno. Kljub temu pa je bila tega toženka v okoliščinah konkretnega primera, iz že pojasnjenih razlogov, dolžna zagotoviti, ne glede na morebitne stroške zanj.7 Ker tega ni storila, je bila razloge za to dolžna pojasniti v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje,8 na kar je smiselno opozorilo tudi sodišče prve stopnje, saj sicer zamuda ne more biti opravičena. Vendar toženka tudi tega ni naredila. Po navedenem je torej njeno pritožbeno zavzemanje za nepotrebnost zastopanja po pooblaščencu pred (delovnim) sodiščem neutemeljeno, s tem v zvezi podane pritožbene navedbe (da pooblaščenca ni imela možnosti iskati na dan, ko se je nenadoma in nepričakovano v visoki nosečnosti slabo počutila in za to ni imela ne časa, ne možnosti, ne moči) pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (337. člen ZPP).

12. Dejstvo, da toženka ni navedla (oziroma izkazala ali predlagala dokazov), da je bila bolezen huda in nenadna, pa ne pomeni, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje nepopoln, in da bi jo bilo zato sodišče prve stopnje dolžno pozivati k njegovi dopolnitvi po prvem odstavku 108. člena ZPP,9 kot to zmotno izpostavlja pritožba. Po določbi 108. člena ZPP je namreč sodišče dolžno ravnati le v primeru formalnih, procesnih pomanjkljivosti vloge,10 ne pa tudi vsebinskih (7. člen ZPP), ki so stvar materialnega prava in pogojujejo odločitev o (ne)utemeljenosti zahteve, morebitna neodprava procesne pomanjkljivosti vloge pa sodišču narekuje njeno zavrženje.

13. Prav tako pa sodišče prve stopnje zaradi ugotovitve, ali je bilo v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izpostavljeno zdravstveno stanje zakonite zastopnice dne 14. 12. 2022 tudi resno, nepredvidljivo in nenadno (kdaj je nastopilo slabo počutje, kdaj je pridobila napotnico za laboratorij, kdaj je ta opravila obisk, itd.) in s tem ta utemeljen, ni bilo dolžno izvesti naroka kot zmotno navaja toženka v pritožbi. Ta namreč teh dejstev, kot že navedeno, sploh ni navajala ali izkazala, niti sodišču ni predlagala izvedbe s tem povezanih dokazov (kot npr. zaslišanje zakonite zastopnice, vpogled v zdravstveno dokumentacijo, itd.), čeprav je bila po določbi prvega odstavka 7. člena ZPP11 to dolžna storiti. Posledično pa sodišče prve stopnje naroka (zgolj) za ugotavljanje teh dejstev ni bilo dolžno razpisati, saj tudi sicer dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage,12 in tudi ne drži, da je bilo zato dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno, kot zmotno navaja pritožba. Na tem mestu velja izpostaviti, da ZPP uporabo preiskovalnega načela (torej izvajanje dokazov po uradni dolžnosti brez predlogov pravdnih strank), za uporabo katerega se v tem primeru neutemeljeno zavzema toženka v pritožbi, dovoljuje le v izjemnih primerih, določenih v drugem odstavku 7. člena,13 in predmetni mednje ne spada.

14. Sodišče s tem, ko ni izvedlo naroka zaradi vrnitve v prejšnje stanje, tudi ni kršilo prvega odstavka 339. člena ZPP, niti 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot zmotno navaja toženka v pritožbi. Po določbi drugega odstavka 120. člena ZPP namreč sodišču tega ni potrebno opraviti, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neopravičenega razloga. Glede na že pojasnjeno odsotnost odločilnih navedb ter dokazov oziroma dokaznih predlogov toženke v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za slednje. Zato je to o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje toženke utemeljeno odločilo brez naroka. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da gre pri tem institutu za izjemo, ki lahko posega celo v pravnomočno sodbo, in jo je zato potrebno razlagati restriktivno, še toliko bolj, ker je stranka, kateri se je pripetila zamuda, gospodarska družba. Toženka s tem v zvezi v pritožbi izpostavlja sklep VDSS opr. št. Pdp 779/2004, vendar neutemeljeno. V tej zadevi je namreč šlo za povsem drugačno situacijo, saj je sodišče prve stopnje vrnitev v prejšnje stanje brez naroka dovolilo na podlagi splošno znanih dejstev, ki pa to niso bila.

15. Toženka v pritožbi, tudi upoštevaje navedeno, neutemeljeno navaja, da ji je sodišče prve stopnje štelo v škodo, da je predhodno predlagala preložitev naroka. Kaj takega pritožbeno sodišče iz izpodbijanega sklepa ne razbere, tozadevne navedbe v njem, enako kot v tem, zgolj pojasnjujejo, da je toženka brez opravičila izostala z naroka, nato pa zaradi zamude predlagala vrnitev v prejšnje stanje. S tem povezane pritožbene navedbe (da je preložitev predlagala zaradi drugih službenih obveznosti, ki jih je nato preložila, itd.) zato niso relevantne, poleg tega pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote (337. člen ZPP).

16. Sodišče prve stopnje pogojev za vrnitev v prejšnje stanje ni presojalo prestrogo, na kar opozarja toženka v pritožbi. Sklep VSL opr. št. VSL II Cp 584/2010, ki ga s tem v zvezi izpostavlja, se nanaša na povsem drugačno situacijo, ko je pooblaščenec na narok prišel s sedemminutno zamudo zaradi obsežnega pregleda njegove stranke pri varnostniku sodišča, in ne gre za situacijo, ko ga na sodišče oziroma narok sploh ne bi bilo.

17. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP ter prvem odstavku 156. člena ZPP.14 Toženka je torej dolžna kriti stroške pritožbenega postopka in zato tožniku povrniti stroške odgovorna na pritožbo. Upoštevajoč vrednost spornega predmeta v pritožbi (3.361,83 EUR) tožniku za odgovor nanjo pripada 375 točk (tar. št. 16/4 Odvetniške tarife - OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) in materialni stroški v višini 2 % EUR (11. člen OT v zvezi s prvim odstavkom 2. člena ZPP), kar ob vrednosti točke (0,60 EUR) znaša 229,50 EUR, skupaj z 22 % DDV (50,49 EUR), pa 279,99 EUR.

1 Prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 490. 2 Prim. sklep VDSS Psp 422/2016. 3 Prim. sklep VDSS Pdp 449/2014. 4 Prim. sklep US RS Up 184/98, sklep VSRS II Ips 167/97. 5 Prim. VSRS VIII Ips 87/2001. 6 Prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 477-478. 7 Pri tem tudi ni navedla, da si ga ne bi mogla privoščiti. 8 Npr. da tega ni mogla zagotoviti zaradi resnega, nenadnega in nepričakovanega slabega zdravstvenega stanja. 9 Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. Če vloga, vložena po elektronski poti, ni primerna za obdelavo na sodišču, sodišče v zahtevi sporoči vložniku tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki. 10 Npr. kadar manjkajo osebni podatki strank, podpis, je na sodišče vloženih premalo izvodov vloge, itd. 11 Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. 12 Prim. sklep VSL I Cp 3141/2010. 13 Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena), vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. 14 Prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 503.