Jedro

Priglasitev prejšnjih lastnikov, ki so bile vložene po ZZPS pred uveljavitvijo ZDen, ni mogoče šteti za zahteve za denacionalizacijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. U 1222/98-8 z dne 28.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 28.4.1999, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep Upravne enote L., Izpostave V.-R., z dne 11.3.1998, s katerim je bila njegova zahteva za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega P.B. iz K., zavržena, ker je bila vložena prepozno. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da sta upravni organ prve stopnje in tožena stranka pravilno ugotovila, da v danem primeru niso podani pogoji za uvedbo postopka, ker je tožnik zahtevo za denacionalizacijo vložil šele 4.3.1998, torej po roku, ki ga določa zakon za vložitev zahteve za denacionalizacijo. Tožnikov ugovor, da bi se morala njegova vloga z dne 7.9.1990, s katero je upravnemu organu priglasil pravice do odvzetih nepremičnin, šteti za pravočasno vloženo zahtevo za denacionalizacijo, sodišče prve stopnje zavrača. Pojasnjuje, da Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92-odl.US, 13/93-odl.US, 31/93, 24/95-odl.US, 20/97-odl.US, 23/97-odl.US, 65/98, 76/98-odl.US, 66/2000 - v nadaljevanju ZDen) nima med prehodnimi in končnimi določbami nobene določbe o tem, da bi se tako imenovane priglasitve, ki so bile vložene pred uveljavitvijo ZDen glede na Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90 - v nadaljevanju ZZPS), lahko štele tudi kot denacionalizacijske zahteve.

Tožnik v pritožbi navaja, da vloga z dne 7.9.1990, ki jo je vložil kot pooblaščenec P.B., res ni bila vložena v zakonsko predpisani obliki in vsebini, je pa jasno izražala njegovo voljo, namen in cilj, to je vrnitev nepremičnin. Upravni organ bi jo moral zato obravnavati kot zahtevek za vrnitev podržavljenih nepremičnin po ZDen, saj je vsebovala vse najnujnejše elemente. Tožnik je bil vseskozi prepričan, da se vloga rešuje kot vloga za denacionalizacijo, saj je upravnemu organu posredoval vse podatke, potrebne za reševanje denacionalizacijkega zahtevka. Navaja še, da upravni organ o vlogi nikoli ni odločil. Predlaga, da pritožbeno sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava razveljavi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča priglasitev prejšnjih lastnikov, ki so bile vložene pred uveljavitvijo ZDen, ni mogoče šteti za zahteve za denacionalizacijo. ZDen, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, namreč nikjer ne določa, da bi se takšna priglasitev, dana glede na ZZPS, ki priglasitve niti ni predpisal, lahko štela kot zahteva za denacionalizacijo. Namen ZZPS je bil namreč le zavarovanje pravic prejšnjih lastnikov gozdov, kmetijskih zemljišč in drugih nepremičnin, do sprejetja denacionalizacijskega zakona. To jasno izhaja tudi iz prvega odstavka Zakona o spremembi ZZPS (Ur.l. RS št. 2/91), ki je prepoved prometa podaljšal do uveljavitve ZDen. Slednji pa je pravice prejšnjih lastnikov zavaroval z določbo 88. člena, ki zavarovanje veže na zahtevo za denacionalizacijo, ki jo je morala fizična oseba vložiti do 7.12.1993. Ker ni spora o tem, da je bila v tem primeru zahteva za denacionalizacijo vložena po navedenem datumu, je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno zavržena kot prepozna.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.