Jedro

Pritožnik v pritožbi zoper zavrženje pritožbe navaja, da se je zanesel na oznako na vročilnici. Tam je res označeno Vrhovno sodišče – Informacijski sistem eINS, Okrožno sodišče v Kranju, vendar je treba upoštevati, da nikjer na sodnem pismu ni označeno, da je to pošiljatelj oziroma naslovnik vlog, kateremu naj udeleženec stečajnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, vlaga vloge. Gre za oznako pri elektronskem poslovanju sodišča, ki omogoča Pošti Slovenije, da sodne pošiljke vrača ustreznemu prejemniku glede na poštni predal, ki se ga uporablja za skeniranje tako prispelih sodnih pisem in obvestil o vročitvi. Vendar to ni naslov, na katerega naj stranka vlaga vloge. Stranka s tako označeno vročilnico torej ni mogla biti zavedena, to pa je bistvo vseh pritožbenih navedb.

Izrek

I. Pritožbi A. A. zoper sklep z dne 24. 1.2017 se ugodi in se sklep razveljavi v delu, ki se nanaša nanj, pritožba B. B. pa se zavrne in se izpodbijani sklep zanj potrdi.

II. Pritožba A. A. zoper sklep z dne 5. 9. 2016 se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 24. 1. 2017 zavrglo pritožbo vlagateljev B. B. in A. A. z dne 15. 10. 2016 (Pd 171) zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 9. 2016 (Pd 164) kot prepozno.

2. Pritožnika sta se zoper sklep pritožila in navedla, da je sodišče sklep z dne 5. 9. 2016 posredovalo zgolj vložniku B. B., ne pa tudi vložniku A. A. Zato sta kljub temu iz previdnosti v zahtevanem roku vložila pritožbo, ki pa jo je sodišče kot prepozno zavrglo, ker naj bi bila Okrožnemu sodišču v Kranju posredovana s priporočeno pošiljko, oddano 19. 10. 2016, kar je bilo prepozno. Iz obvestila o prispeli pošiljki z dne 17. 9. 2016 je moč ugotoviti, da se kot datum vročitve, ker pismo ni bilo prevzeto na pošti, skladno z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje, da jima je bil sklep vročen s fikcijo 3. 10. 2016; 15-dnevni rok za pritožbo se je iztekel 18. 10. 2016. Iz potrdila o oddaji pošiljke je razvidno, da je bila pritožba s priporočeno poštno pošiljko naslovniku posredovana dne 17. 10. 2016 na naslov, ki je bil naveden na pisemski ovojnici prejete sodne pošiljke in glasi: Vrhovno sodišče, informacijski sistem eINS, Okrožno sodišče v Kranju p.p. 542, 1001 Ljubljana. Zato ne vzdrži utemeljitev sodišča, da sta vlagatelja že predhodno vlagala pravna sredstva in bi s tem posledično morala vedeti, kam poslati pritožbo. V predhodnem postopku sta vlagatelja vedno naslavljala pisemske pošiljke z odgovori na naslov pošiljatelja, kar je razvidno iz listinske dokumentacije v spisu te zadeve. Na kakšen način prejemnik opravlja distribucijo prejetih poštnih pošiljk, pritožnikoma ni in jima ne more biti znano.

3. Pritožba A. A. zoper sklep z dne 24. 1. 2017 je utemeljena, zoper sklep z dne 5. 9. 2016 pa ni utemeljena. Pritožba B. B. zoper sklep z dne 24. 1. 2017 ni utemeljena.

4. Pravilno opozarja pritožnik A. A., da je sodišče prve stopnje sklep z dne 5. 9. 2016 (Pd 164; gre za sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 5. 5. 2016, Pd 148 zoper sklep z dne 21. 4. 2016 Pd 144 obeh vlagateljev) vročilo le B. B., kar izhaja iz vročilnice k Pd 164. Pri rokovanju s spisom se je sodišču pripetila napaka in je bilo odrejeno vročanje sodnega pisanja le B. B., pritožniku A. A. pa ne. Vročilnica sklepa za sklep Pd 164 za pritožnika A. A. ni izkazana. Zato je njegovo pritožbo zoper ta sklep, ki je prispela na sodišče priporočeno 19. 10. 2016 (Pd 117) treba šteti za pravočasno. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

5. Ni pa pravočasna pritožba pritožnika B. B. Vročilnica zanj je izkazana. Ker pritožniku 17. 9. 2016 ni bilo moč osebno vročiti sodnega pisanja, mu je bilo sodno pisanje vročeno s potekom 15-dnevnega roka (2. 10. 2016) z nadomestno vročitvijo, skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Imenovani je sicer pritožbo zoper ta sklep vložil, vendar jo je poslal na napačno sodišče, to je Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je utemeljeval z navedbo, da je izhajal iz oznake na sodnem pismu, ki se nahaja v rubriki vročilnica. Vloga je prišla na stečajno sodišče 20. 10. 2016 oziroma 19. 10. 2016, vendar je bilo to prepozno, saj se je pritožbeni rok iztekel že 17. 10. 2016 (ne 18. 10. 2016, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje). Sodišče prve stopnje je zanj pravilno upoštevalo, da je v tej zadevi vložil že ogromno vlog (glej na primer Pd 29, 39, 46, 52, 53, 55, 58, 61, 64 …), ki jih je vse vložil na sodišče, kot je označeno na posameznem pisanju (Okrožno sodišče v Kranju). Izdajatelj sklepa ni Vrhovno sodišče RS, temveč Okrožno sodišče v Kranju, ki je tudi naslovnik vseh pisanj. O tem je bil imenovani že večkrat poučen, tudi pravilno je vlagal vloge, zato ne more biti dvoma, da je prepozno pritožbo pripisati vložniku samemu. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo osmi odstavek 112. člena ZPP. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

6. Ker je višje sodišče pritožbi A. A. zoper sklep o zavrženju pritožbe ugodilo, je zaradi pospešitve zadeve odločalo o njegovi pritožbi zoper sklep z dne 5. 9. 2016 (s katerim je sodišče zavrglo predlog za oprostitev plačila sodne takse, ker vložnik ni dopolnil predloga za oprostitev plačila sodne takse skladno s pozivom z dne 28. 6. 2016, Pd 157). Iz podatkov v spisu in k pritožbi priloženih listin izhaja, da je pritožnik obrazec o premoženjskem stanju vložil na Vrhovno sodišče, Informacijski sistem eINS, Okrožno sodišče v Kranju p.p. 542, in ne na Okrožno sodišče v Kranju. Vrhovno sodišče ga je z dopisom z dne 5. 8. 2016 obvestilo, da vloga ni bila pravilno vložena. Ni sporno, da je dopolnitev prišla na sodišče po izteku roka (glej obrazložitev v tretjem odstavku sklepa z dne 5. 9. 2016).

7. Pritožnik, pa tudi B. B. v pritožbi zoper zavrženje pritožbe, navaja, da se je zanesel na oznako na vročilnici. Tam je res označeno Vrhovno sodišče – Informacijski sistem eINS, Okrožno sodišče v Kranju p.p 542, vendar je treba upoštevati, da nikjer na sodnem pismu ni označeno, da je to pošiljatelj oziroma naslovnik vlog, kateremu naj udeleženec stečajnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, vlaga vloge. Gre za oznako pri elektronskem poslovanju sodišča, ki omogoča Pošti Slovenije, da sodne pošiljke vrača ustreznemu prejemniku glede na poštni predal, ki se ga uporablja za skeniranje tako prispelih sodnih pisem in obvestil o vročitvi (p.p. 542, 1001 Ljubljana). Vendar to ni naslov, na katerega naj stranka vlaga vloge. Gre izključno za odnos med Pošto Slovenije in sodiščem, zato tudi v tem delu sodnega pisma ni oznake, da bi šlo za pošiljatelja. Stranka s tako označeno vročilnico torej ni mogla biti zavedena, to pa je bistvo vseh pritožbenih navedb.

8. Ni tudi mogoče spregledati, da je A. A. tudi to vlogo vložil skupaj z B. B., ki pa je nedvomno vedel, kam je potrebno naslavljati in pošiljati vloge, kar je bilo že zgoraj razloženo. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

9. Višje sodišče pritožnika opozarja, da gre v tej zadevi le za vprašanje sodnih taks, ki jih bosta pritožnika morala plačati. O tem, kdaj je treba plačati sodno takso, sta pritožnika že pravilno opozorjena v zadnjem odstavku obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, zato višje sodišče tega ne ponavlja.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.