Jedro

Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je lahko utemeljen, če je bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti oziroma ne morejo biti predmet izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I. izreka ugovor dolžnika zavrnilo, pod točko II. izreka pa je zavrnilo predlog dolžnika, da se namesto s prodajo deleža družbenika, izvršba opravi samo z rubežem in prodajo premičnin.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik. Izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z dolžnikovim „smiselnim“ predlogom za opravo izvršbe zgolj z rubežem in prodajo premičnin namesto s prodajo deleža družbenika ter navaja, da bi sodišče v tej zadevi moralo biti temeljito informirano, saj samo vodi in nadzira postopek preko sodnega izvršitelja. V zvezi z nadaljevanjem izvršbe z rubežem deleža družbenika v družbi, katere družbenik dolžnik je, pa se dolžniku poraja vprašanje, kdaj je sodišče nazadnje preverjalo v kolikšnem deležu je dolžnik družbenik v družbi in kakšno premoženje ta delež v naravi predstavlja.

Upnica je na pritožbo odgovorila in v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v zvezi z zavrnitvijo dolžnikovega ugovora pod točko I. izreka, katerega je dolžnik vložil zoper sklep In 318/2012 z dne 4.6.2012 o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer na poslovni delež dolžnika v družbi B. C. d.o.o., v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da ima dolžnik zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom ali predmetom pravico do ugovora zgolj zoper novo sredstvo oziroma predmet, o čemer je bil v pravnem pouku sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom tudi poučen. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da dolžnik v ugovoru ni zatrjeval pravnorelevantnih dejstev, saj je v ugovoru navajal le, da je v teku izvršba z rubežem in prodajo premičnin, ter da vrednost zarubljenih stvari presega višino izterjevanega zneska, zato ne vidi potrebe po dodatnem izvršilnem sredstvu, ter je pravilno pojasnilo, da bi bil ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom utemeljen le, če bi bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti oziroma ne morejo biti predmet izvršbe. Ker je v obravnavanem primeru bila izvršba dovoljena na delež družbenika v družbi, katere družbenik dolžnik je, kar je upnik izkazal s predlogu za izvršbo priloženim izpiskom iz sodnega registra, dolžnik pa tega v ugovoru niti ni zanikal, je sodišče prve stopnje njegov ugovor v tem delu utemeljeno zavrnilo, ter so neutemeljene pritožbeno sicer prvič podane trditve, da je vprašanje, v kolikšnem deležu je dolžnik družbenik v navedeni družbi. Pritožbeno prav tako prvič podane navedbe, da ni jasno, kakšno premoženje ta delež predstavlja v naravi, pa za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve niti niso pravno relevantne. Prvo sodišče je dolžnikov ugovor utemeljeno zavrnilo tudi v delu, v katerem je dolžnik ugovarjal nadaljnjim izvršilnim stroškom, ki so mu bili naloženi v plačilo s sklepom z dne 4.6.2012, saj je pravilno ugotovilo, da so bili upnikovi stroški predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom za izvršbo potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ) ter da so bili materialnopravno pravilno odmerjeni v skladu z določili Zakona o odvetniški tarifi.

Dolžnik neutemeljeno izpodbija tudi odločitev prvega sodišča pod točko II. izreka izpodbijanega sklepa, da se zavrne njegov predlog za opravo izvršbe namesto s prodajo deleža družbenika zgolj z rubežem in prodajo premičnin. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da dolžnik ni izkazal za verjetno, da bo upnik s prodajo zarubljenih premičnin poplačan. Dejstvo, da so bile premičnine dolžniku zarubljene, namreč še ne pomeni, da bo upnikova terjatev uspešno poplačana.

Ker tako niso podani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

Upnica je vložila odgovor na pritožbo ter zahtevala povrnitev stroškov za njegovo sestavo. Ker z navedbami v odgovoru upnica ni z ničemer doprinesla k odločitvi o pritožbi, stroški njegove sestave ne predstavljajo potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ). Zato je glede teh pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije upnica sama.