Jedro

Odločitev tožene stranke temelji izključno na ugotovitvi, da je tožnik kot odvetnik prava vešča oseba in si torej lahko s svojim znanjem in izkušnjami zagotovi potrebno varstvo v zaprošenem pravdnem postopku. Sodišče ugotavlja, da ne iz določbe 1. člena ZBPP, ne iz drugih določb tega zakona, ne izhaja pravna podlaga za takšno odločitev.

Načelo enakosti pomeni, da bi zakonodajalec v mejah svoje pristojnosti lahko določil kriterije, na podlagi katerih bi posameznim upravičencem iz 10. člena ZBPP omejil dostop do BPP tudi izven ugotavljanja v zakonu opredeljenih pogojev za dodelitev BPP (subjektivnih in objektivnih pogojev), vendar ob upoštevanju določbe 1. člena ZBPP, stvarni razlog, ki bi pravico do zaprošene BPP prosilcu omejeval zaradi njegove izobrazbe oziroma poklica, ki ga opravlja, iz zakona ne izhaja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1013/2017 z dne 21. 7. 2017 se v 2. točki izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe ugodila tožnikovi prošnji in mu odobrila redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zaradi dodelitve mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo ter določitve preživnine in stikov, v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. IV P 941/2017, v obliki oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks, od 8. 6. 2017 dalje; v 2. točki izreka v preostalem delu prošnjo za BPP kot neutemeljeno zavrnila in v 3. točki izreka odločila, da se za izvajanje BPP določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

2. Odločitev je tožena stranka oprla na ugotovitev, da prosilec z mesečnim dohodkom na družinskega člana v višini 261,42 EUR, ob upoštevanju določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter določb Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ne presega cenzusa v višini 297,53 EUR oziroma dvakratnika te višine 595,06 EUR. Glede na navedeno ugotovitev in ker prosilec nima premoženja, izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev BPP. V nadaljevanju je tožena stranka, ko je ugotavljala izpolnjevanje pogojev v skladu s 24. členom ZBPP, ugotovila, da je dodelitev BPP prosilcu razumna, pričakovani izid zadeve je za prosilca življenjskega pomena in pomembno vpliva na njegov osebni in socialno ekonomski položaj, zato so podani objektivni pogoji za dodelitev BPP. Upoštevaje navedeno je bilo treba prosilčevi prošnji za oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji ugoditi.

3. Tožena stranka pa prosilcu ni odobrila BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, ker iz listin spisa izhaja, da je prosilec odvetnik, torej pravni strokovnjak, ki razpolaga z zadostnim pravnim znanjem za uresničitev svoje pravice do sodnega varstva v konkretnem pravdnem postopku, kar je tudi namen BPP. Iz 1. člena ZBPP namreč izhaja, da je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Prosilec je prava vešča oseba, zato si bo s svojim znanjem in izkušnjami lahko zagotovil potrebno pravno varstvo v konkretnem postopku v obliki izrabe s procesnimi predpisi danih možnosti, s katerim bo lahko uveljavljal, utemeljeval in dokazoval svoje navedbe in izjavljal svoja stališča. 4. Tožnik vlaga tožbo zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe. Pojasnjuje, da je vlogo za dodelitev BPP vložil 7. 6. 2017, v zvezi s pravdnima postopkoma opr. št. IV P 941/2017 in IV P 1142/2017. Obe zadevi se vodita pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, Oddelek za družinsko sodstvo, v zvezi z ureditvijo razmerij med tožnikom in njegovo nekdanjo partnerico, glede vzgoje in varstva, preživnine ter stikov med pravdnima strankama in njunimi tremi otroci.

5. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da izpolnjuje tako subjektivni, kot objektivni kriterij za dodelitev BPP, njegovo prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pa je v 2. točki izreka klub temu zavrnila z utemeljitvijo, da je tožnik odvetnik, torej pravni strokovnjak, zato se bo v postopku lahko uspešno zastopal sam.

6. Odločitev je v izpodbijanem delu materialno pravno napačna. ZBPP toženi stranki ne daje zakonske podlage, na kateri bi, če ugotovi, da posamezni prosilec izpolnjuje objektivne in subjektivne pogoje za odobritev BPP, lahko obseg BPP omejil na podlagi prosilčeve izobrazbe ali opravljanja poklica. Dejstva, da tožnik opravlja poklic odvetnika, ne gre posplošiti v smislu, da ima zagotovljeno uresničevanje svoje pravice do sodnega varstva, še zlasti ne v konkretnem pravdnem postopku, v katerem nastopa kot tožeča stranka, kjer je zastopanje nujno že zaradi čustvene obremenitve. Zato ker je tožnik stranka pravdnega postopka, tudi ne gre pričakovati, da bo vsebinska in procesna dejanja opravljal objektivno, neopredeljeno in nevtralno do spornega vprašanja.

7. Tožena stranka svoje obrazložitve, ki se nanaša na 2. točko izreka izpodbijane odločbe, ni obrazložila in utemeljila. Ni navedla, na podlagi katerih kriterijev je štela, da je tožniku zagotovljena pravica do sodnega varstva. ZBPP teh kriterijev ne predvideva, zato je po mnenju tožnika tožena stranka prekoračila zakonsko materijo ter tožnika postavila v neenak položaj z drugimi udeleženci. Tožnik se sklicuje tudi na zadevo opr. št. Bpp 1017/2015 z dne 7. 10. 2015 med istima strankama, v kateri je bila tožniku dodeljena BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji. Tako toženi stranki ne očita samo neenakega obravnavanja v razmerju do drugih prosilcev, ampak tudi neenako obravnavanje v različnem časovnem obdobju.

8. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP in prav tako pravilno ugotovila, da so podani tudi objektivni pogoji za dodelitev BPP. Razlog za zavrnitev prošnje za BPP v 2. točki izreka izpodbijane odločbe je očitno diskriminatoren, saj tožnik v pravdni zadevi, ne glede na, da je odvetnik, nujno potrebuje strokovno pomoč odvetnika. Pojasnjuje, da je v postopku, v katerem je zaprosil za BPP, močno čustveno prizadet in vpleten, zato ni sposoben objektivno in racionalno razmišljati in je v pravdni zadevi IV P 941/2017 Okrožnega sodišča v Ljubljani pomoč drugega odvetnika nujno potrebna. Prav tako na področju družinskega prava nima zadostnega pravnega znanja in izkušenj. Pojasnjuje tudi, da ima zdravstvene (ortopetske) težave, ki mu omejujejo daljše vožnje, zato je tudi izbral odvetnika iz Ljubljane. Tako je bil tožnik z izpodbijano odločitvijo neenako obravnavan ne samo glede opravljanja poklica, ampak tudi pri presoji zdravstvenih težav in možnosti pristopa ter udeležbe v sodnem postopku.

9. Glede na navedeno sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da prošnji tožnika v 2. točki izreka ugodi in mu dodeli zaprošeno BPP oziroma podredno, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v 2. točki izreka odpravi oziroma razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške postopka.

10. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka:

11. Tožba je utemeljena.

12. Namen brezplačne pravne pomoči po 1. členu ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki te pravice ne bi mogla uresničevati brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako materialni položaj prosilca, kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi BPP, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

13. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, upravičenec do dodelitve BPP. Prav tako ni sporno, da je tožnik upravičenec do dodelitve BPP na podlagi 13. člena ZBPP, saj izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev BPP, kar je v obravnavani zadevi tožena stranka ugotovila na podlagi podatkov uradnih evidenc in podatkov, ki jih je toženi stranki predložil tožnik sam. Iz izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je tožena stranka ugotavljala izpolnjevanje pogojev v skladu s 24. členom ZBPP, ter upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je prosilec vložil prošnjo za odobritev BPP in ugotovila, da je izpolnjen tudi pogoj iz te določbe.

14. V okviru ugotavljanja prej navedenih pogojev je tožena stranka upoštevala ureditev Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) in ugotovila, da se starša (tožnik in njegova bivša partnerica) nista mogla sporazumno dogovoriti o dodelitvi, stikih in preživnini, zato je prosilec vložil tožbo zaradi zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov, o čemer teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pravdni postopek opr. št. IV P 941/2017. Na podlagi teh podatkov je tožena stranka ocenila, da je dodelitev BPP tožniku razumna, da je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena in da pomembno vpliva na njegov osebni in socialnoekonomski položaj. Na podlagi tega zaključka in ugotovitve, da tožnik izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev BPP, je tožena stranka tožniku dodelila zaprošeno BPP v obliki oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks, zavrnila pa je tožnikovo prošnjo za odobritev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Odločitev tožene stranke temelji izključno na ugotovitvi, da je tožnik kot odvetnik prava vešča oseba in si torej lahko s svojim znanjem in izkušnjami zagotovi potrebno varstvo v zaprošenem pravdnem postopku.

15. Sodišče ugotavlja, da ne iz določbe prej citiranega 1. člena ZBPP, ne iz drugih določb tega zakona, ne izhaja pravna podlaga za takšno odločitev. Namen BPP izražen v prvem odstavku 1. člena ZBPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, je pogojen samo z upoštevanjem socialnega položaja prosilca. Iz navedene določbe torej izrecno izhaja, da je zakonodajalec pravico do sodnega varstva po tem zakonu utemeljil z načelom enakopravnosti, torej enakostjo prosilcev v varstvu njihovih pravic.

16. Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 14. člena določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino in v drugem odstavku, da so pred zakonom vsi enaki. Iz obrazložitve Ustave RS izhaja, da načelo enakosti pomeni eno temeljnih ustavnih norm in pomeni pravico posameznika do zagotovitve enakosti, tako pri postavljanju, kot pri uporabi prava (enakost v zakonu in enakost pred zakonom). To načelo pomeni, da bi zakonodajalec v mejah svoje pristojnosti lahko določil kriterije, na podlagi katerih bi posameznim upravičencem iz 10. člena ZBPP omejil dostop do BPP tudi izven ugotavljanja v zakonu opredeljenih pogojev za dodelitev BPP (subjektivnih in objektivnih pogojev), vendar ob upoštevanju določbe 1. člena ZBPP, stvarni razlog, ki bi pravico do zaprošene BPP prosilcu omejeval zaradi njegove izobrazbe oziroma poklica, ki ga opravlja, iz zakona ne izhaja. Prav tako iz zakona ne izhaja dovoljenje za odstop od siceršnjih pravic dodeljevanja BPP (morebitna diskrecijska pravica organa za BPP).

17. Navedeno pomeni, da tožena stranka na podlagi določb ZBPP, predvsem določbe 1. člena v povezavi z 10. členom ZBPP, za odklonitev zaprošene BPP, v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, samo na podlagi prosilčeve izobrazbe oziroma poklica odvetnika, ni imela utemeljenega razloga.

18. Glede na navedeno je sodišče po presoji, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZBPP, ki se nanašajo na namen in dodelitev BPP, izpodbijano odločbo v 2. točki izreka na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena, v zvezi z določbo 1. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženi stranki v ponoven postopke, v katerem bo morala skladno z določbo četrtega odstavka 64. člena in v roku določenem v tem odstavku o tožnikovo pritožbi ponovno odločati in izdati nov upravni akt. K II. točki izreka:

19. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, ki ni davčni zavezanec, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).