Jedro

V obravnavanem primeru, ko je predlagatelj (v določenem delu) predlagal vpis služnostne pravice v korist drugih oseb, mora biti njegov pravni interes konkretno utemeljen in izrecno izkazan že ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom Dn z dne 27. 5. 2019 zemljiškoknjižna sodniška pomočnica ni dovolila predlaganega vpisa služnostne pravice (stvarne služnosti) pri navedenih nepremičninah. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovoru predlagatelja delno ugodila in to odločitev spremenila tako, da je dovolila vknjižbo stvarne služnosti pri (služeči) parceli št. 1, v korist vsakokratnih lastnikov (gospodujočih) parcel št. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11, vse k.o. .... V preostalem pa je ugovor zavrnila in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice potrdila.

2. Zoper odločitev, s katero predlagani vpis ni bil dovoljen (glede gospodujočih parcel št. 20, 21, 22 in 23, vse k.o. 1A K.), se pritožuje predlagatelj po pooblaščenki – notarki. Navaja, da je na omenjenih parcelah sicer predlagal vpis v korist drugih oseb, vendar pa je na vseh ostalih parcelah (hkrati) predlagal vpis v svojo korist. Poleg tega je njegov pravni interes razviden iz predložene pogodbe o ustanovitvi služnosti (izgradnja elektro priključka za potrebe gradnje naselja na G.). Ta interes ni le poslovni, temveč tudi pravni, saj brez vpisa služnosti ne more pridobiti nadaljnjih pravnih dokumentov, potrebnih za izvedbo tega projekta. V 13. členu omenjene pogodbe je tudi dogovorjeno, da je vknjižbo te služnostne pravice zavezan opraviti investitor (to je predlagatelj). Prav tako ni smiselno (ekonomično), da bi sodišče zahtevalo, da se vloži več zemljiškoknjižnih predlogov na podlagi iste listine in istega zemljiškoknjižnega dovolila. Ob vložitvi predloga je bil predlagatelj še vedno vknjižen kot lastnik vseh gospodujočih nepremičnin. Čeprav so kupci že pred tem vložili predlog za vknjižbo lastninske pravice, predlagatelj ni mogel presojati, ali bodo s tem predlogom uspeli ter postali (so)lastniki teh nepremičnin. Ti novi (so)lastniki so 12. 6. 2019 tudi pristopili (ter soglašali) z zemljiškoknjižnim dovolilom in pogodbo, s katero je bila služnost ustanovljena. Poleg tega je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv in v zadnjem delu sam s sabo v nasprotju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 128. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) velja, da lahko (načeloma) vloži zemljiškoknjižni predlog vsak, ki ima pravni interes, da se opravi določen vpis v zemljiško knjigo. Če predlagatelj predlaga vpis pravice v svojo korist, je pravni interes za vpis vedno podan, če pa predlaga vpis v korist druge osebe, mora pravni interes za tak vpis ustrezno izkazati.1 Šteje se, da je pravni interes izkazan, če predlagatelj predlaga vpis v korist druge osebe in če hkrati v zvezi s tem vpisom predlaga vpis v svojo korist (drugi odstavek 128. člena ZZK-1).

5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predlagatelj glede gospodujočih parcel št. 20, 21, 22 in 23 vse k.o. ..., uveljavljal vknjižbo služnostne pravice v korist drugih oseb (solastnikov teh nepremičnin - M. Z., J. K., V. M. in F. Š.), ki niso predlagatelji tega postopka, v zvezi s tem pa ni niti zatrjeval svojega pravnega interesa, niti predlagal kakšnega vpisa v svojo korist. Pritožbena razlaga, da vsakokratni lastniki teh nepremičnin niso druge osebe, ni pravilna, prav tako pa je napačno predlagateljevo naziranje, da je domneva po drugem odstavku 128. člena ZZK-1 podana, ker je na določenih nepremičninah predlagal vpis služnostne pravice v korist drugih oseb, na določenih nepremičninah pa v svojo korist. Zakonsko besedilo, če „v zvezi s tem vpisom predlaga vpis v svojo korist“ se namreč nanaša na isto (iste), ne pa na druge nepremičnine.

6. V obravnavanem primeru, ko je predlagatelj (v določenem delu) predlagal vpis služnostne pravice v korist drugih oseb, mora biti njegov pravni interes konkretno utemeljen in izrecno izkazan že ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga. Zaradi tega se ne more sklicevati na naknadno pisno soglasje in pristop novih (so)lastnikov k pogodbi o ustanovitvi služnosti in zemljiškoknjižnem dovolilu2, niti na to, da bi lahko sodišče iz listin, ki so bile priložene zemljiškoknjižnemu predlogu, ta interes sámo razbralo. Prav tako velja, da se je ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga že vodil postopek zaradi spremembe lastništva na parcelah št. 20, 21, 22 in 23 vse k.o. ..., zato je predlagatelj mogel (realno) pričakovati, da bo do spremembe lastniškega položaja prišlo. Izpodbijane odločitve ne more omajati niti pritožnikovo poudarjanje ekonomičnosti postopka, izrek tega sklepa pa tudi ni nerazumljiv ali v nasprotju sam s sabo. Iz drugega odstavka odločitve sodišča prve stopnje namreč (dovolj) določno izhaja, da je bil ugovor predlagatelja v delu, kjer odločitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice ni bila spremenjena, zavrnjen.

7. Pritožba torej ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče niti uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 M. Tratnik, Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1): s komentarjem in sodno prakso, IUS Software in GV Založba, Ljubljana 2016, str. 358 – 359. 2 V smislu tretjega odstavka 158. člena ZZK-1 je mogoče v ugovornem postopku formalno nepopoln predlog dopolniti zgolj z listino, ki je ob vložitvi predloga že obstajala. Listina, na katero se sklicuje predlagatelj, pa je bila sestavljena po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, zato ta dopolnitev že iz tega razloga ni dopustna.