Jedro

Zbirno mesto komunalnih odpadkov je prvenstveno potrebno urediti na površini, ki je v lasti povzročiteljev, lastnikov ali upravljalcev objektov, v katerih nastajajo odpadki, v kolikor to ni mogoče, lahko pristojni organ občine dovoli ureditev zbirnega mesta odpadkov na javni površini, če iz vloge uporabnikov izhajajo utemeljeni razlogi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Medobčinski inšpektorat Koroške odločil, da tožnica, ki je izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz gospodinjstva - gospodinjstva na naslovu ..., mora v odrejenem roku pričeti z uporabo novega zbirnega in prevzemnega mesta za komunalne odpadke (prestaviti posode za odpadke na novo mesto), ki ga je zavezanki določil izvajalec Javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki - Javno komunalno podjetje A. d.o.o. z dopisom (dokumentom) z dne 14. 12. 2015, hkrati pa mora opustiti staro zbirno in prevzemno mesto za komunalne odpadke. Rok odreditve je bil 8 dni od vročitve odločbe. Po odpravljenih nepravilnostih bi morala tožnica takoj obvestiti inšpektorja. V primeru neizpolnitve obveznosti v odrejenem roku pa bo pristojni organ opravil izvršbo s prisilitvijo.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Medobčinski inšpektorat Koroške dne 30. 3. 2015 prejel obvestilo o postavljenih posodah za smeti na občinskem zemljišču in je istega dne opravil inšpekcijski pregled, kjer je bilo ugotovljeno, da so posode za odpadke (4 posode), ki so predmet obvestila, postavljene ob mostu čez potok med objektoma ... in ..., ... in pripadajo povzročiteljem komunalnih odpadkov na hišni številki ... Ob prisotnosti tožnice in predstavnika izvajalca Javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki - Javnega komunalnega podjetja ... d.o.o., se je inšpekcijski pregled opravil tudi dne 26. 5. 2015. Na kraju ni bilo mogoče določiti lastništva zemljišča, kje je to zbirno in prevzemno mesto za komunalne odpadke oziroma je po razvidu geografskega prikaza iz Prostorsko informacijskega sistema občin (v nadaljevanju PISO) bilo moč oceniti, da posode za odpadke niso postavljene na zasebni površini. Sestavljen je bil inšpekcijski zapisnik, s katerim sta se določili tudi dve možnosti za drugo (novo) zbirno in prevzemno mesto za komunalne odpadke na parc. št. 261/1 k.o. ..., ki je, kot je razvidno iz zemljiške knjige, v lasti tožnice v deležu do 1/2 in v lasti moža tožnice A.A. v deležu do 1/2. Določen je bil tudi 14 dnevni rok ureditve.

3. Po 32. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) lahko inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi, zavezanec pa je o odpravi nepravilnosti dolžan takoj obvestiti inšpektorja po 29. členu istega zakona. Ker se rok določen z inšpekcijskim zapisnikom ni spoštoval, je izvajalec javne službe tožnici poslal dopis (dokument) z določitvijo zbirnega in prevzemnega mesta za komunalne odpadke na naslovu ... z dne 14. 12. 2015, s katerim je za predmetno hišno številko določil novo zbirno in prevzemno mesto za komunalne odpadke na parc. št. 261/1 k.o. ..., ki je v (so)lasti zavezanke in katero je označil tudi na priloženi skici - posnetek PISO. Pri opravljenem inšpekcijskem pregledu, dne 19. 5. 2016 je bilo ugotovljeno, da tožnica ne spoštuje in ne uporablja novo določenega zbirnega in prevzemnega mesta za komunalne odpadke, ki ga je določil izvajalec javne službe z dopisom z dne 14. 12. 2018 oziroma, da so posode za odpadke postavljene še na starem zbirnem in prevzemnem mestu za komunalne odpadke. Prvostopenjski organ je odločil, da v primeru, da tožnica ne bo izpolnila naložene ji obveznosti v odrejenem roku 8 dni, od vročitve odločbe, bo pristojni organ v skladu z 298. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) prisil tožnico k izpolnitvi te obveznosti z izvršbo.

4. Tožnica je zoper prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo. Župan občine Radlje ob Dravi, kot drugostopenjski organ je odločbo tožnice zavrnil. Iz drugostopenjske odločbe izhaja, da je pritožbeni organ zaradi ugotavljanja lastninske pravice preveril lastništvo sporne parcele, kjer so stale posode za smeti in ugotovil, da je iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 6. 7. 2016 razvidno, da je lastnica parc. št. 306 k.o. ..., ObčinaRadlje ob Dravi, z zaznambo javnega dobra. Na podlagi določil Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji (v nadaljevanju Odlok), je zbirno mesto za komunalne odpadke ustrezno urejen prostor (kot to določa tehnični pravilnik) za postavitev tipiziranih posod za odpadke ali predpisanih varnih plastičnih vrečk z logotipom izvajalca zbiranja, v katere izvirni povzročitelji odpadkov redno odlagajo komunalne odpadke. Zbirno mesto za odpadke je prvenstveno potrebno urediti na površini, ki je v lasti povzročiteljev, lastnikov ali upravljalcev objektov, v katerem nastajajo odpadki. Tako je drugostopenjski organ po preučitvi prvostopenjskega spisa ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena ter da niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožnica.

5. Tožnica vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo v zvezi z odločbo drugostopenjskega organa in sicer iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in nepravilnega sklepa o dejanskem stanju. Tožnica navaja, da je v izpodbijani odločbi zapisano, da je zaradi ugotavljanja lastninske pravice tožena stranka preverjala lastništvo sporne parcele in ugotovila, da je iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 6. 7. 2016 razvidno, da je lastnica parc. št. 306 k.o. ..., Občina Radlje ob Dravu, z zaznambo javnega dobra. Takšni zaključki so po mnenju tožnice zmotni, saj iz prvostopenjske odločbe izhaja, da na kraju ni bilo mogoče določiti lastništva zemljišča, kjer je to zbirno in prevzemno mesto. Kako je lahko tožena stranka brez ogleda na kraju samem ugotovila, da posode stojijo na parc. št. 306 k.o. ..., medtem, ko tega ni mogel ugotoviti inšpektor na kraju samem v izpodbijani odločbi, ni pojasnjeno. Posode za odpadke so stale na parc. št. 893/2 in sicer na delu mostu, v izgradnjo katerega sta leta 1992 investirala tožnica in njen mož na podlagi odločbe št. 355-2/82-4/9 z dne 11. 5. 1992. Tožnica in mož sta torej s svojimi lastnimi sredstvi delno prekrila strugo potoka ter sta dolžna na celotnem območju zemljišča vzdrževati prevodnost struge, prav tako pa sta odgovorna za vse škode, ki bi nastale zaradi nesolidne izvedbe ali neupoštevanja predpisanih pogojev. Za prekritje struge potoka sta plačala izključno sama in sta tako lastnika tega dela mostu. Posode sta tako postavila na delu mostu, ki je v njuni lasti. Posode za smeti stojijo na istem mestu že več kot 20 let. Tožnica nadalje navaja, da je tožena stranka dne 14. 12. 2015 z dopisom tožnici določila novo zbirno in prevzemno mesto za komunalne odpadke in sicer na parc. št. 261/1 k.o. ... Z določitvijo zbirnega mesta je po mnenju tožnice prvostopenjski in tudi drugostopenjski organ prekoračil svoja pooblastila. Meni, da lahko v skladu z Odlokom, prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v sodelovanju z občino, krajevno skupnostjo in lastnikom zemljišča. Torej se lahko tožnici z odločbo določi samo prevzemno, ne pa tudi zbirno mesto. S tem, ko je tožena stranka tožnici določila tudi zbirno mesto, je prekoračila svoja pooblastila. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi v celoti ugodi in izpodbijano odločbo v celoti odpravi in vrne zadevo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka tožeči stranki.

6. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, kot je razvidno iz izpodbijane odločbe z dne 6. 7. 2016, je ta vpogledala v spis prvostopenjskega organa, v katerem so se nahajale tudi fotografije mesta postavljenih posod za smeti z dne 30. 3. 2015 in z dne 26. 5. 2015 ter geografski prikaz iz PISO ter na podlagi teh podatkov preverila lastništvo sporne parc. št. 306 k.o. ..., na kateri so bile postavljene posode in na podlagi tega ugotovila, da je iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 6. 7. 2016 razvidno, da je lastnica parc. št. 306/0 k.o. ... Občina Radlje ob Dravi, z zaznambo javnega dobra. Prav tako je inšpektor to dejstvo skrbno preveril. 7. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da iz strani prvostopenjskega organa ugotovljenega dejanskega stanja, ne izhaja, da so posode za odpadke stale na delu mostu, ampak ob mostu, čez potok, med objektoma ... in ..., ..., kot tudi ne drži, da so stale na parc. št. 893/2 k.o. ..., kar je razvidno iz zapisnika inšpekcijskega pregleda z dne 26. 5. 2015 in z dne 30. 3. 2015 ter k njima priloženih fotografij. Prav tako ne držijo navedbe tožnice, da sta z možem lastnika navedenega mostu. Drži, da sta tožnica in njen mož investirala v delno kritje struge potoka z mostom, vendar s tem še nista postala lastnika tega dela mostu. Iz rednega izpisa iz zemljiške knjige za parc. št. 893/2 k.o. ... z dne 27. 10. 2016 je razvidno, da je lastnik te nepremičnine Republika Slovenija, na nepremičnini pa je zaznamovan status naravnega vodnega javnega dobra. Ker je lastnica nepremičnine parc. št. 893/2 k.o. ..., na delu katerega sta tožnica in njen mož potrditvah tožnice zgradila most, Republika Slovenija, je le-ta z izgradnjo mostu na delu te nepremičnine, ki je trajno na nepremičnini in s tem njena sestavina postala tudi lastnica mostu po načelu povezanosti zemljišča in objekta (8. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Tožnica pa tudi ne trdi, niti to ni razvidno iz zemljiške knjige, da bi bila tožnica in njen mož imetnika stavbne pravice na podlagi česar bi lahko bile utemeljene njene trditve, da sta z možem lastnika oziroma solastnika mostu.

8. Potem, ko je tožena stranka določila tožnici zbirno mesto, naj bi po mnenju tožnice prekoračila svoja pooblastila. Tožena stranka te trditve prereka kot neutemeljene in sicer utemeljuje z drugim odstavkom 13. člena Odloka ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 12. člena Odloka, ki je z njo povezana. Iz tretjega odstavka 12. člena Odloka namreč jasno izhaja obveznost, da morata biti povsod, kjer je mogoče zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru, kjer pa to ni mogoče so povzročitelji odpadkov dolžni dostaviti posode ali plastične vrečke s komunalnimi odpadki na prevzemno mesto. Z izpodbijano odločbo ni bilo določeno prevzemno in zbirno mesto, kot to zmotno navaja tožnica, ampak le odrejen rok, v katerem mora tožnica pričeti z uporabo novega zbirnega in prevzemnega mesta za komunalne odpadke, ki ga je tožnici določil izvajalec javne službe z dopisom z dne 14. 12. 2015 ter sankcija za neizpolnitev naložene obveznosti. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške tega upravnega postopka.

9. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi naproša sodišče za razpis glavne obravnave in predlaga zaslišanje prič. Navaja, da posode za smeti stojijo na istem mestu že več kot 30 let in do sedaj niso nikogar motile in ovirale. Določitev odjemnega mesta objekta št. 422, ki stoji na parc. št. 260/2 in 261/2 k.o. ... je bilo določeno pred več kot 30 leti in se kot takšno tudi uporablja, saj je samostojna enota z gradbenim dovoljenjem. Nepremičnina s parc. št. 261/1 k.o. ... pa je samostojna parcela, ki z objektom št. 422 nima nobene povezave.

10. Tožena stranka nasprotuje izvedbi predlaganih dokazov z zaslišanjem številnih prič, saj mora stranka, ki predlaga zaslišanje prič prej navesti o čem naj priča ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev (22. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1 v zvezi z 236. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

11. Tožba ni utemeljena.

12. Izvajalec Javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki - Javno komunalno podjetje A. d.o.o., je z dopisom z dne 14. 12. 2015 tožnici določil uporabo novega zbirnega in prevzemnega mesta za komunalne odpadke, na površini – parc. št. 261/1 k.o. ..., ki je v solasti tožnice (in njenega moža) torej povzročiteljev, lastnikov objekta, v katerem nastajajo odpadki.

13. Ker je bilo pri opravljenem inšpekcijskem pregledu (prvi odstavek 73. člena Odloka) dne 19. 5. 2016 ugotovljeno, da tožnica ne spoštuje oz. ne uporablja novo določenega zbirnega in prevzemnega mesta za komunalne odpadke, na parc. št. 261/1 k.o. ..., je z izpodbijano odločbo, odrejen rok 8 dni, v katerem mora tožnica pričeti z uporabo novega zbirnega in prevzemnega mesta za komunalne odpadke.

14. Odlok v 31. in 32. točki 4. člena določa, da je zbirno mesto komunalnih odpadkov mesto, kjer so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo komunalne odpadke, prevzemno mesto komunalnih odpadkov pa je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v za to namenjenih posodah. Tretji odstavek 12. člena Odloka odloča, da povsod, kjer je mogoče, morata biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru, kjer to ni mogoče, pa so povzročitelji odpadkov dolžni dostaviti posode ali plastične vreče s komunalnimi odpadki na prevzemno mesto, kjer je v tem primeru mogoče. 15. Prvi odstavek 13. člena Odloka določa, da je zbirno mesto za odpadke prvenstveno potrebno urediti na površini, ki je v lasti povzročiteljev, lastnikov ali upravljavcev objektov, v katerem nastajajo odpadki, v kolikor pa to ni mogoče, lahko pristojni organ občine dovoli ureditev zbirnega mesta odpadkov na javni površini, če iz vloge uporabnikov izhajajo objektivni razlogi.

16. Tožnica v tožbi navaja, da so posode za odpadke stale na parc. št. 893/2 in sicer na delu mostu, v izgradnjo katerega sta leta 1992 investirala tožnica in njen mož na podlagi odločbe z dne 11. 5. 1992. Posode sta tako postavila na delu mostu, ki je v njuni lasti. Posode za smeti stojijo na istem mestu že več kot 20 let. 17. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki se nahaja v upravnem spisu z dne 28. 10. 2016 je razvidno, da je lastnik parc. št. 893/2 k.o. ..., Republika Slovenija, z zaznambo javnega dobra.

18. Iz inšpekcijskega zapisnika z dne 30. 5. 2015 in dne 26. 5. 2015 ter priloženih fotografij izhaja, da so posode za odpadke stale ob mostu čez potok med objektoma... in ... na parc. št. 306/0 k.o. ..., v lasti Občine Radlje ob Dravi, kar izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska.

19. Sodišče ugotavlja, da je pravilno stališče tožene stranke, da vprašanje na kateri od dveh parcel, torej parc. št. 306 in parc št. 893/2 k.o. ..., so stale posode za smeti, je za ta postopek nepomembno, saj nobena izmed navedenih parcel ni v lasti tožnice kot povzročiteljice odpadkov. Tudi, če bi prvostopenjski organ ugotovil, kot trdi tožnica, da so posode za smeti stale na delu mostu parc. št. 893/2 k.o. ..., kar pa ne drži, bi na podlagi navedenega moral postopati enako, saj bi tudi v takšnem primeru tožnica imela posode za smeti postavljene na zemljišču v tuji lasti in ne na zemljišču, ki je v njeni lasti, torej v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena Odloka.

20. Tožnica ni predložila dokazov za trditev, da so posode za odpadke stale na parc. št. 893/2 k.o. ..., niti za trditev, da je bilo to sporno odjemno mesto določeno pred več kot 20 leti in da je tožnica lastnica (oz. solastnica z možem) navedene parcele.

21. Nadalje je tožnica šele v tožbi oz. pripravljalni vlogi podala trditev, da je odjemno mesto bilo določeno pred več kot 30 leti, na parc. št. 260/2 in 261/2 k.o. ... (odjemno mesto objekta št. 422) in nima povezave s parc. št. 261/1 k.o. ..., kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto in zato sodišče teh navedb pri svoji odločitvi ne more upoštevati1. 22. Neutemeljen je ugovor tožnice, da je upravni organ prekoračil pooblastila z določitvijo zbirnega in prevzemnega mesta. Slednje je določil izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki – Javno komunalno podjetje B. d.o.o. z dopisom z dne 14. 12. 2015 v skladu z drugim odstavkom 13. člena, v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena Odloka in ne prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi. Določitev zbirnega in prevzemnega mesta v skladu z Odlokom ni v pristojnosti prvostopenjskega ali drugostopenjskega organa.

23. Sodišče zato zavrača tožničine ugovore kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča v zadevi ne morajo vplivati. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in zakonita, je tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

24. Tožnica je predlagala izvedbo glavne obravnave, vendar ni izkazala, da bi izvedba predlaganih dokazov vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev. Zato je sodišče o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe tožnice upoštevalo v pisni obliki (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Iz 22. člena Ustave RS ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je zgolj sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje2. 25. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 V upravnem postopku stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). 2 Odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-1055/05 z dne 19.1.2006, odstavek 10.