Jedro

Posebnega primera povračila stroškov v posledici umika predloga ZNP ne ureja, zato velja načelno pravilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika predloga za podaljšanje ukrepa prepustitve stanovanja v skupni rabi. Predlagateljici je naložilo, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške postopka v znesku 248,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper odločitev o povračilu stroškov se je pravočasno pritožila predlagateljica. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ji sodišče ni dostavilo v vednost in odgovor vloge nasprotnega udeleženca, v kateri je priglasil stroške postopka. S tem ji je onemogočilo, da se izjavi o njih. Sodišče je tudi prezrlo določbo 35. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki v prvem odstavku določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, v petem odstavku pa, da mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške postopka, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo. Pravočasno je predlagala podaljšanje ukrepa prepustitve stanovanja, vendar sodišče do izteka roka 18. 12. 2013 ni odločilo, zato se je bila z otrokoma dolžna izseliti iz stanovanja v skupni rabi. Ker je po izteku roka ostala brez stanovanja in je morala najeti novo, postopek za podaljšanje ukrepa ni bil več aktualen in je predlog umaknila. Opozarja, da je nasprotni udeleženec zavlačeval izvršilni postopek za izpraznitev kot tudi postopek za določitev najemnika. Ni mogoče trditi, da je predlagateljica po svoji krivdi ali po naključju povzročila nasprotnemu udeležencu stroške postopka. Tudi v postopku za določitev najemnika N 24/2012 pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah sodišče ni prisodilo udeležencu stroškov postopka, čeprav je tudi tam predlog za določitev najemnika umaknila. Zato predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklepa ustrezno spremeni.

3. Nasprotni udeleženec na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje pred izpodbijano odločitvijo res ni vročilo predlagateljici vloge nasprotnega udeleženca, v kateri je priglasil stroške postopka, vendar s tem ni storilo uveljavljane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, ki se v obravnavanem nepravdnem postopku (1) smiselno uporablja na podlagi 37. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Po določbi prvega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke (oz. udeleženca v nepravdnem postopku) brez obravnavanja. To pomeni, da se ne razpravlja in ne izvaja dokaznega postopka tako glede temelja kot višine stroškov. Specialna določba že sama po sebi izključuje zatrjevano bistveno kršitev. Odločanje o stroških postopka, ki so stranska terjatev, tudi ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse (2).

6. Pritožba pa utemeljeno navaja, da je sodišče pri stroškovni odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je v posledici umika predloga za podaljšanje ukrepa prepustitve stanovanja po določbah Zakona o preprečitvi nasilja v družini (ZPND) predlagateljici naložilo, da povrne stroške postopka nasprotnemu udeležencu, češ da ZNP ne ureja obveznosti povrnitve stroškov postopka pri umiku predloga in je treba zato smiselno uporabiti določbo 158. člena ZPP (3). Po presoji pritožbenega sodišča je takšno stališče zmotno.

7. ZNP v temeljni določbi prvega odstavka 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Izjemo od omenjenega pravila zakon predvideva v 4. odstavku, po katerem ima udeleženec pravico do povračila stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden ali nekateri od udeležencev, in 5. odstavku, kadar gre za stroške, ki so nastali po krivdi ali naključju enega izmed udeležencev. ZPND kot specialni zakon obveznost povrnitve stroškov ne določa drugače. Tudi ZNP v drugih določbah posebnega pravila o povrnitvi stroškov v tem postopku ne določa. Ker ZNP tudi ne določa posebnega pravila glede povračila stroškov v posledici umika predloga, je treba uporabiti načelno pravilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške. Glede obveznosti povrnitve stroškov namreč ni podlage za razlikovanje, ali je bil predlog umaknjen (iz pritožbenih trditev in podatkov spisa je razbrati, da je do umika prišlo ker sodišče do izteka veljavnosti ukrepa 18. 12. 2013 ni odločilo o podaljšanju ukrepa) ali pa je bilo v postopku o njem vsebinsko odločeno (4).

8. V obravnavani zadevi nasprotni udeleženec tudi ni zatrjeval, da je podana izjema za odstop od omenjenega splošnega pravila določena v petem odstavku 35. člena ZNP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep v stroškovni odločitvi spremenilo tako, da nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) O ukrepih za zagotovitev varnosti žrtve po določbah Zakona o preprečitvi nasilja (ZPND) odloča okrožno sodišče v nepravdnem postopku.

(2) glej: VSL sklep II Cp 2136/1999, VSL sklep I Cpg 1332/2011, I Cpg 357/2012, VDS sklep PDP 973/2011, kot tudi N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga uradni list RS in GV Založba, 2006, str. 56. (3) Po določbi 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

(4) Tudi v primeru zavrnitve predlagateljevega predloga oba udeleženca postopka trpita svoje stroške postopka.