Jedro

Izpodbijani akt nima uvoda, v katerem bi bilo navedeno, na podlagi katerih določb o pristojnosti je senat fakultete odločil o zadevi, iz obrazložitve akta pa ni razvidno, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. V obrazložitvi akta tudi ni navedeno, na kateri materialno-pravni podlagi je organ odločal (4. točka 1. odstavka 214. člena ZUP), čeprav je mogoče sklepati, da je uporabil 153. člena Statuta UL. Organ bo tako moral v ponovnem postopku pravno relevantna dejstva z upoštevanjem dokazov, ki jih je predlagal tožnik in o katerih se je izrekla tudi Komisija v postopku odločanja po nadzorstveni pravici, tudi aplicirati na zakonski dejanski stan in v skladu z 214. členom ZUP povzeti navedbe tožnika o dejstvih in prošnji, opredeliti ugotovljeno dejansko stanje, razloge, za presojo dokazov in razloge za odločitev

Izrek

I. Tožba zoper Univerzo v Ljubljani, Komisijo za pritožbe študentov Univerze v Ljubljani, se zavrže. II. Tožbi zoper Senat Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani se ugodi tako, da se izpodbijani sklep Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani št. 1388/2013 z dne 8. 1. 2013 odpravi in se zadeva vrne prvo-toženi stranki v ponoven postopek.

III. Prvo-tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 80 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

Obrazložitev

1. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je senat Biotehnične fakultete (BF) ob ponovni obravnavi pritožbe sklenil, da ostane pri prvotni odločitvi in se pritožba zoper negativni sklep za izjemni vpis v višji letnik zavrne, ker se dejstva niso bistveno spremenila. V obrazložitvi akta je navedeno, da je Komisija za pritožbe študentov UL na seji dne 6. 11. 2012 razveljavila sklep senata BF z dne 3. 10. 2012 in primer vrnila v ponovno obravnavo. V izpodbijanem sklepu je še navedeno, da pritožba ni dovoljena.

2. V tožbi tožnik pravi, da je kot študent v obdobju od 9. 2. 2011 do 18. 9. 2012 opravil 8 od 10 izpitov za 2. letnik študijskega programa: univerzitetni študijski program prve stopnje Kmetijstvo-agronomija in s tem pridobil 46.0 od 60.0 KT. Tožnik je dne 24. 9. 2012 podal prošnjo na prvo-toženo stranko za izjemni vpis v višji – 3. letnik. Svojo prošnjo je utemeljeval z dejstvom, da mu je zmanjkovalo časa za študij, ker je zaradi bolezni gospodarja – strica, pomagal na domači kmetiji. V tem času pa je za rakom zbolel tudi njegov oče, kar ga je močno potrlo in zaradi česar je izgubil motivacijo in zbranost pri študiju. Tožnik je kot odgovor na svojo prošnjo za izjemni vpis v višji letnik od biotehnične fakultete UL prejel dne 27. 9. 2012 elektronsko sporočilo oziroma sklep, ki se je glasil: „SE NE ODOBRI – ni priložil nobenih dokazov“. Tožnik od prvo-tožene stranke nikoli ni prejel pisnega odpravka sklepa, s katerim ji pristojni organ odločal o njegovi prošnji, v obliki in z vsebino kot je določeno v 210. členu ZUP. Tožnik je na naslov BF dne 28. 9. 2012 podal pritožbo zoper sklep z dne 27. 9. 2012 in k njej priložil zdravniško potrdilo dr. A.A. iz specialistične ordinacije splošne medicine B. z dne 28. 9. 2012, s katerim je dokazoval očetovo bolezen in svoje psihično stanje, zaradi katerega ni mogel študirati in se pripraviti na izpite. Senat BF je v zvezi s pritožbo tožnika z dne 28. 9. 2012 izdal sklep št. 1388/2012 z dne 3. 10. 2012. S citiranim sklepom je odločil, da se pritožba za izjemni vpis v višji letnik ne odobri, ker naj v skladu z akreditiranim programom ne bi bili izpolnjeni pogoji za vpis v višji letnik. V tem sklepu je bil pravni pouk, da se tožnik lahko pritoži na Komisijo za pritožbe študentov UL. Tožnik je dne 12. 10. 2012 na Komisijo za pritožbe študentov Univerze v Ljubljani kot drugo-toženo stranko vložil pritožbo zoper sklep senata prvotožene stranke št. 1388/2012 z dne 3. 10. 2012. 3. Drugo-tožena stranka je v zvezi s pritožbo tožnika izdala odločbo št. 751-16/2012 z dne 6. 11. 2012. Iz obrazložitve citirane odločbe izhaja ugotovitev drugo-tožene stranke, da sta izpolnjena oba pogoja za izjemni vpis v višji letnik. Pristojna komisija drugo-tožene stranke v obrazložitvi svoje odločbe še navaja, da je izpodbijani sklep prvo-tožene stranke razveljavila zaradi očitne kršitve materialnega prava.

4. Senat prvo-tožene stranke je na podlagi odločbe drugo-tožene stranke, dne 17. 12. 2012 ponovno obravnaval pritožbo tožnika. Sprejel je sklep št. 1388/2013 z dne 8. 1. 2013, s katerim je ponovno zavrnil vlogo tožnika za izjemni vpis v višji letnik, ker naj za to ne bi bili izkazani opravičljivi razlogi in se dejstva okoli primera niso bistveno spremenila. Pri svoji odločitvi organ prvo-tožene stranke ni upošteval ugotovitev in napotkov, ki izhajajo iz odločbe drugo-tožene stranke št. 751-16/2012 z dne 6. 11. 2012. Ker prvo-tožena stranka očitno vztraja pri svojem nezakonitem sklepu, je bil tožnik za zavarovanje svojih pravic prisiljen vložiti to tožbo.

5. Pogoji za izjemni vpis v višji letnik fakultete so določeni v 153. členu Statuta Univerze v Ljubljani. V akreditaciji študijskega programa prve stopnje Kmetijstva-agronomija prvo-tožene stranke pa so specifično opredeljeni dodatni pogoji za napredovanje po programu, in sicer lahko študijska komisija Oddelka za agronomijo izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 45 kreditnih točk po ECTS in če ima za to opravičljive razloge.

6. Ne glede na gornje navedbe in predložene dokaze tožnik ponovno poudarja, da je ob vložitvi prošnje za izjemni vpis v višji letnik izpolnjeval vse predpisane pogoje, kar je v svoji odločbi št. 751-16/2012 z dne 6. 11. 2012 eksplicitno ugotovila že drugo-tožena stranka. Zato je zavrnitev njegove vloge s strani prvo-tožene stranke nezakonita. Kot izhaja iz potrdila o opravljenih izpitnih obveznostih, ki ga je izdala prvo-tožena stranka, je tožnik dosegel 46.0 kreditnih točk, izjemne družinske in socialne okoliščine pa tožnik dokazuje z zdravniških potrdilom, iz katerega izhaja huda očetova bolezen, ki je vplivala na psihično stanje in zmožnost zbranega študija pri tožniku.

7. Tožnik v tej vlogi uveljavlja tudi kršitev ustavne pravice zaradi neenakega obravnavanja v smislu 14. člena (enakost pred zakonom) in 22. člena (enako varstvo pravic) Ustave Republike Slovenije. Prvo-tožena stranka je namreč v vsebinsko enakih primerih že večkrat študentom odobrila izjemen vpis v višji letnik. Tak primer je tudi odobritev izjemnega vpisa študentke prvega letnika krajinske arhitekture C.C. v drugi letnik. V navedenem primeru je prvo-tožena stranka upoštevala v pritožbenem postopku predloženo potrdilo o očetovi bolezni in študentki omogočila izjemni vpis v višji letnik.

8. Tožnik je do sedaj izgubil že večji del študijskega leta 2012/2013. Kljub temu pa bi ob zanj uspešnem razpletu v predmetni zadevi v tem študijskem letu lahko še izpolnil pomemben del študijskih obveznosti za 3. letnik. Zato naslovno sodišče prosi, da predmetno zadevo obravnava prednostno.

9. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in se odpravi sklep št. 1388/2013 z dne 8. 1. 2013, posledično pa tudi sklepa z dne 27. 9. 2012 in št. 1388/2012 z dne 3. 10. 2012 in da se ugotovi, da tožeča stranka Č.Č. v študijskem letu 2012/2013 izpolnjuje pogoje za izjemni vpis v višji – 3. letnik na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Kmetijstvo-agronomija na Univerzi v Ljubljani in se ta vpis opravi. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki povrniti vse njene stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10. Tožnik je tožbi predložil vse akte, ki jih omenja v tožbi.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

11. Tožba zoper Komisijo za pritožbe študentov Univerze v Ljubljani se zavrže. 12. Tožnik v tožbi na začetku tožbe in tekom opisovanja dejstev navaja, da toži tudi Univerzo v Ljubljani in v tej zvezi omenja Komisijo za pritožbe študentov UL, vendar nobenega njenega akta ne izpodbija in tudi iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi odločitev Komisije za pritožbe študentov UL, ki je za tožnika ugodna, posegla v kakšno tožnikovo pravico (6. točka 36. člena ZUS-1). V zvezi z odločitvijo Komisije za pritožbe UL iz 2. točke izreka odločbe z dne 6. 11. 2012, sodišče pripominja, da upravni spor zoper odločitev o razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici ni dopusten (2. alineja 1. odstavka 109. člena ZUS-1); kar pa zadeva 1. točko izreka odločbe Komisije za pritožbe študentov UL, ta odločitev o zavrnitvi zahteve tožnika za odpravo odločbe Senata PF po nadzorstveni pravici očitno nima nobenih posledic za tožnika (5. točka 36. člena ZUS-1), saj je v 2. točki izreka Komisija za pritožbe študentov UL odpravila sklep senata BF z dne 3. 10. 2012 po nadzorstveni pravici. Na teh podlagah je sodišče tožbo tožnika zoper Univerzo v Ljubljani, Komisijo za pritožbe študentov UL, zavrglo.

Obrazložitev k drugi točki izreka:

13. Tožba je utemeljena.

14. Akt, ki ga tožeča stranka izpodbija v upravnem sporu, se nanaša na (zavrnitev) vpis(a) tožnika v višji letnik visokošolskega študija, kar pomeni, da izpodbijani akt pomeni odločitev o statusu študenta (4. alineja 70. člena ZVis). Po Ustavi in Zakonu o visokem šolstvu (ZVis) je izobraževanje svobodno in enako dostopno za vse, ki izpolnjujejo določene pogoje (1. odstavek 57. člena in 2. odstavek 14. člena Ustave ter 1. odstavek 7. člena ZVis). Po določbi 71. člena ZVis pa se lahko zoper dokončno odločitev pristojnega organa visokošolskega zavoda o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem sproži upravni spor. Iz izpodbijanega akta izhaja, da je to dokončna odločitev, saj je v pravnem pouku navedeno, da pritožba ni možna. Tudi iz določbe 2. odstavka 282. člena Statuta UL izhaja, da Komisija za pritožbe študentov univerze odloča o pritožbah zoper določbo organa univerze, izpodbijani akt pa ni odločitev organa univerze, ampak je izpodbijani akt sklep senata članice univerze. Tudi iz odločbe Komisije za pritožbe študentov Univerze v Ljubljani z dne 6. 11. 2012 (št. 751-16/2012, v nadaljevanju: Komisija) izhaja, da Komisija z odločbo z dne 6. 11. 2012 ni po vsebini odločala o pritožbi tožnika zoper sklep senata Biotehnične fakultete z dne 3. 10. 2012, ampak je pravzaprav odločala po nadzorstveni pravici v povezavi z 274. in 279. členom ZUP. To zadošča za ugotovitev, da je izpodbijani akt dokončna odločitev v smislu 71. člena ZVis, zoper katero tožnik lahko sproži upravni spor.

15. Po določbi 1. odstavka 37. člena ZUS-1, če ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, sme sodišče akt s sodbo odpraviti, ne da bi poslalo tožbo v odgovor. Tak je obravnavani izpodbijani akt. Izpodbijani akt nima uvoda, v katerem bi bilo navedeno, na podlagi katerih določb o pristojnosti je senat fakultete odločil o zadevi, iz obrazložitve akta ni razvidno, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. V obrazložitvi akta ni navedeno, na kateri materialno-pravni podlagi je organ odločal (4. točka 1. odstavka 214. člena ZUP), čeprav je mogoče sklepati, da je organ uporabil 153. člena Statuta UL. Nadalje bo moral organ v ponovnem postopku pravno relevantna dejstva z upoštevanjem dokazov, ki jih je predlagal tožnik in o katerih se je izrekla tudi Komisija v postopku odločanja po nadzorstveni pravici, tudi aplicirati na zakonski dejanski stan in v skladu z 214. členom ZUP povzeti navedbe tožnika o dejstvih in prošnji, opredeliti ugotovljeno dejansko stanje, razloge, za presojo dokazov in razloge za odločitev (1., 2., 3. in 5. točka 214. člena ZUP). Če bo nek „pristojni organ“, kot je razvidno iz izpodbijanega akta, pred obravnavo na senatu proučil stanje in pripravil strokovno mnenje, bo moralo biti iz akta razvidno, kateri organ je to opravil. Ker se izpodbijanega akta ne da preizkusiti v smislu 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 3. odstavkom 27. člena ZUS-1, je sodišče tožbi ugodilo izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča (4. odstavek 64. člena ZUS-1).

Obrazložitev k tretji točki izreka:

16. Ker je sodišče tožbi zoper prvo-tožečo stranko ugodilo in je tožnik zahteval tudi povrnitev stroškov postopka, v upravnem sporu pa ga ni zastopal odvetnik, je sodišče presodilo tudi, da mu mora prvo-tožena stranka v skladu z določilom 3. odstavka 25. člena ZUS-1 tožniku povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, dalje Pravilnik). Po določilu 1. odstavka 3. člena Pravilnika, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 80 EUR. Po določilu zadnjega stavka določila 3. odstavka 25. člena ZUS-1 prisojeni znesek plača toženec. Na podlagi 1. odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožniku prisodilo povrnitev stroškov postopka v višini 80,00 EUR, ki mu jih mora prvo-tožena stranka plačati v roku 15 dni od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.