Jedro

Med strankama je v zadevi nesporno pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno tudi v izpodbijani odločbi, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v višini 937,35 EUR mesečno. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.

Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, .., v povezavi s Sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, ..., delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi upravnimi in drugimi postopki, in sicer zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Na navedeni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje niti pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka (v ponovljenem postopku) zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, zaradi priznanja pravice do invalidske pokojnine, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem obravnava pod opr. št. .... V obrazložitvi odločbe toženka pojasnjuje, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, saj je njegov dohodek v zadnjih treh mesecih presegal višino dveh zneskov minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči; v nadaljevanju ZBPP). Tožnikova prošnja ravno tako ne izpolnjuje pogojev za odobritev nujne BPP na podlagi 36. člena ZBPP, saj zaradi odločanja o prošnji za BPP tožnik ne bi zamudil roka za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Kot slednje pa tožnik ne izpolnjuje niti pogojev za dodelitev izjemne BPP, saj mu je bila na podlagi pravnomočne odločbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št...., delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (22. člen ZBPP).

2. Tožnik vlaga tožbo, v kateri navaja, da je sodišču znano, da si zaradi dolgoletnega psihičnega in ekonomskega nasilja, ki je posledica protizakonitih sodnih postopkov, v katerih je zaradi kratenja pravice do enakopravnosti nastopal procesno in pravdno nesposoben ter brez denarja za odvetnika, v sodnih in upravnih postopkih ne more uresničiti pravice do sodnega varstva in enakopravnega obravnavanja. V protizakonitih postopkih je izgubil vse premoženje, zdravje, vir prihodkov, postal je invalid oz. nesposoben v sodnih in upravnih postopkih zastopati svoje pravice, koristi in interese, kar je toženki znano iz postopkov pred njo in sodbe .... Zaradi navedene invalidnosti oz. procesne in pravdne nesposobnosti je sodišče v ..., z upoštevanjem Ustave RS in sklepa Vrhovnega sodišča RS, ..., z namenom, da bi tožniku po načelu enakopravnosti zagotovila dostopnost do sodnega varstva in enakopravno obravnavanje v sodnih in upravnih postopkih, konec leta 2008 po uradni dolžnosti uvedla postopek za odvzem pravilne sposobnosti. Ta je bila tožniku dne ... pravnomočno odvzeta s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. ..., pri izdaji katerega pa sodni senat ni spoštoval pravic iz 6. in 13. člena EKČP. Navedenih splošno znanih dejstev toženka ne upošteva in tožnika brez ugotovitvenega postopka žali in ponižuje, da je v obdobju bolezni zoper očitno krivične in protizakonite sodne odločbe vlagal očitno nerazumne vloge ter mu s tem na podlagi očitno protiustavne in diskriminatorne določbe iz 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP kot invalidu in državljanu brez premoženja krati pravico do brezplačne pravne pomoči oz. pravico do kvalificiranega zastopanja v sodnih postopkih. Zaradi navedenega nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve temeljnih določb iz 6. - 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter posledične nepravilne uporabe ZBPP in Ustave RS tožnik sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši A.A., psihiatrinjo B., po potrebi in presoji sodišča višji sodniciC.C. in Č.Č., pridobi in preuči spis tožene stranke, opr. št. ..., ter po tako izvedenem postopku izpodbijano odločbo razveljavi in s sodbo ugodi prošnji za BPP ali pa navedeno odločbo razveljavi in vrne toženki v ponovno odločanje.

3. Tožnik je prepričan, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita tudi iz drugih razlogov, kar se bo ugotovilo s predlaganimi zaslišanji, tudi z zaslišanjem višje sodnice Č.Č. Gre namreč za sodnico, ki je v pritožbenem postopku Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št...., s svojo uradno močjo in kršenjem človekovih pravic iz 6. in 13. člena EKČP potrdila nesporno protizakonito sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št.... V teh sodbah je je bila z navedenimi zlorabami tožniku vzeta pošteno zaslužena lastna delavnica, ki je bila njemu in njegovi družini edini vir prihodkov in garancija za lepo in brezskrbno prihodnost ter obenem pošteni družini nezakonito odvzela edini vir preživljanja, jih pahnila na rob preživetja ter uničila družinsko podjetje, katerega je tožnik ustanovil v začetku 1971. Po teh nezakonitih in nečloveških sodnih odločitvah pred Okrajnim sodiščem v ... še vedno teče sodna izvršba, v kateri je delavnica skupaj s stroji in opremo od leta 2006 dalje sodno zapečatena in brez elektrike. Zaradi navedenega tožnik poleg psihičnega nasilja že več kot dvajset let trpi nevzdržno premoženjsko in ekonomsko nasilje, zato meni, da tudi na podlagi 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP izpolnjuje vse pogoje za izjemno BPP. Iz napadene odločbe je jasno razvidno, da je ZBPP diskriminatoren in neskladen s temeljnimi človekovimi pravicami oziroma neskladen z Ustavo RS. Ta zakon namreč že redno BPP zagotavlja državljanom s prihranki v višini 19.304,64 EUR, pri tem pa se stanovanje in osebno vozilo v vrednosti 11.261,04 ne upoštevata. Tožnik pa je, odkar obstaja BPP, brez premoženja, brez prihrankov, brez stanovanja, pred kratkim mu je sin podaril iztrošeni osebni avtomobil, vreden največ 400,00 EUR, pa mu po takem splošno znanem dejanskem stanju in ob prejemanju invalidske pokojnine v višini 937,35 EUR vsi organi za BPP kratijo vse vrste in oblike brezplačne pravne pomoči ter ob tem ne upoštevajo, da je (ne po svoji krivdi) zaradi dolgoletnega vsesplošnega psihičnega in ekonomskega nasilja udeležen v več sodnih upravnih postopkih.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Tožnik je dne 22. 3. 2021 na sodišče naslovil vlogo, s katero je zaprosil za dodelitev nujne ali izjemne BPP v predmetnem postopku. Tožnikova prošnja je bila z odločbo, št. Bpp 57/2021-4 z dne 7. 4. 2021, zavrnjena.

6. Sodišče je 15. 4. 2021 opravilo glavno obravnavo. V dokaznem postopku je sodišče ugodilo tožnikovim dokaznim predlogom ter vpogledalo in prebralo listine, ki so priloga tožbi, in sicer sporočilo ... okrajne sodnice D.D., št. Su ... (list št. A2), slikovni dokaz sodno uničene delavnice (list št. A3) ter odločbo Upravnega sodišča, Bpp 57/2021 (list št. A4). Sodišče je vpogledalo in prebralo tudi listine v upravnem spisu. Ostale dokazne predloga tožnika, in sicer zaslišanje tožnika, zaslišanje tožnikove skrbnice, zaslišanje A.A., psihiatrinje B., zaslišanje višje sodnice C.C., zaslišanje višje sodnice Č.Č. ter pribavo in vpogled v spis tožene stranke, opr. št. ..., je sodišče zavrnilo. Vsi navedeni dokazni predlogi tožnika so usmerjeni v dokazovanje zatrjevane nezakonitosti pravnomočnih sodnih odločb in kršitev, do katerih naj bi prišlo v postopkih njihovega sprejemanja. Tovrstne očitke bi tožnik lahko uveljavljal zgolj v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev v zvezi z zanj spornimi odločbami in postopki, v predmetni zadevi pa jih ni mogoče obravnavati ali jim priznati relevantnosti. Posledično je sodišče kot nerelevantne zavrnilo tudi dokaze, predlagane v njihovo dokazovanje.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče uvodoma ugotavlja, da so tožnikovi tožbeni očitki usmerjeni v zatrjevanje nezakonitosti oz. nepravilnosti toženkine odločitve o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na izjemno BPP, posredno pa tudi v delu, ki se nanaša na redno BPP. Tožnik pa ne podaja očitkov, vezanih na zavrnitev dodelitve nujne BPP (36. člen ZBPP).

9. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

10. Med strankama je v zadevi nesporno za zadevo pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno tudi v izpodbijani odločbi, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v višini 937,35 EUR mesečno (tako navaja tudi tožnik v tožbi). Tožnik vezano na navedeno ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 804,36 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.

11. Skladno z določili prvega odstavka 22. člena ZBPP se lahko BPP, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna BPP). Izjemna BPP se pod navedenimi pogoji lahko med drugim dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (šesta alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

12. Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, .., v povezavi s Sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, ..., delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi upravnimi in drugimi postopki, in sicer zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Na navedeni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje niti pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.

13. Tožnik v tožbi sicer zatrjuje in dokazuje, da je prišlo v postopku odločanja o odvzemu poslovne sposobnosti pred Višjim sodiščem v Ljubljani in v drugih postopkih, ki so se vodili in se še vodijo pred različnimi sodišči, do več kršitev njegovih pravic (na dokazovanje s tem povezanih dejstev se nanašata tudi dopis št. Su ... (list št. A2) in fotografiji tožnikove delavnice (list. št. A3)), vendar sodišče pojasnjuje, da bi lahko tožnik tovrstne zatrjevane kršitve uveljavljal zgolj v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev v zvezi z zanj spornimi postopki, ne more pa zatrjevane nezakonitosti (pravnomočnih) sodnih odločb, ki jih je bila pri odločanju upravičena in dolžna upoštevati tudi toženka, uspešno uveljavljati v obravnavanem postopku za dodelitev BPP (oziroma v postopku sodnega varstva s tem v zvezi), ki se na izpodbijanje domnevno spornih odločb tudi sicer ne nanaša (tožnikova prošnja se v obravnavani zadevi nanaša na dodelitev BPP za socialni spor zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, zaradi priznanja pravice do invalidske pokojnine, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem obravnava pod opr. št. ..., in ne morebiti na (pravnomočne) sodne odločbe drugih sodišč, ki jih kot sporne izpostavlja v svoji tožbi).

14. Tožnik v tožbi zgolj pavšalno navede tudi, da je v postopku prišlo do kršitve temeljnih določb iz 6. - 9. člena ZUP ter posledične nepravilne uporabe ZBPP, vendar svojih navedb (razen kolikor so že bile obravnavane v predhodnih točkah te obrazložitve) ne konkretizira, zato s tem povezanim tožbenim navedbam ni mogoče slediti. Zavrniti pa gre tudi tožbene navedbe glede očitne protiustavnosti in diskriminatornosti določil šeste alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Tožnik s tem povezan tožbeni očitek namreč utemeljuje zgolj s sklicevanjem na napadeno odločbo ter na pojasnilo toženke o premoženjskem cenzusu za dodelitev BPP, kot (na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP) izhaja iz prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v povezavi z 18. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s čemer pa očitka ne uspe pojasniti ali konkretizirati.

15. V povzetku navedenega sodišče ugotavlja, da tožnik ni uspel izkazati nezakonitosti izpodbijanega sklepa. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.