Jedro

Tožena stranka je bila brez dvoma seznanjena z višino in zapadlostjo posameznih mesečnih obrokov, kot tudi s tem, da bo morala v primeru odstopa od pogodb plačati vse še neporavnane obroke.

Vendar pa je ves čas od odstopov od pogodb do tožničine vložitve predloga za izvršbo - torej več kot 6 oziroma 10 mesecev - glede zadevne obveznosti ostala povsem pasivna. S takšnim ravnanjem (na podlagi katerega je lahko tožeča stranka utemeljeno sklepala, da tožena stranka nasprotuje izpolnitvi svoje obveznosti) je torej tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča nedvomno dala povod za vložitev tožbe oziroma predloga za izvršbo. Uporaba določbe 157. člena ZPP zato ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se stroškovna odločitev v III. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8 dneh povrniti 490,58 EUR stroškov prvostopenjskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 8 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 255,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi s sodbo z dne 4. 6. 2020 toženi stranki naložilo, da v roku 8 dni tožeči stranki plača znesek 0,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku, to je za znesek 0,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 2019 dalje do plačila, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 502,98 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka navedenega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških (III. točka izreka, ki je po vsebini sklep1) se pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženo stranko zaveže k povrnitvi stroškov prvostopenjskega postopka tožeči stranki. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sklep je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Kljub delni pripoznavi zahtevka v znesku glavnice 213,00 EUR v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 13. 3. 2019 ter delni izpolnitvi v višini 213,00 EUR istega dne (v zvezi s čimer je tožeča stranka takoj podala delni umik izvršbe, izvršilno sodišče pa je za to plačilo izvršilni postopek ustavilo2), v obravnavanem primeru ni moč šteti, da tožena stranka (v tem delu) ni dala povoda za tožbo.3 Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da navedeni znesek glavnice predstavlja neplačane obroke za toženkin nakup dveh mobilnih telefonov pri tožeči stranki, v zvezi s čimer sta stranki sklenili dne 27. 5. 2017 in dne 12. 5. 2018 aneksa k obstoječima naročniškima pogodbama (prilogi A3 in A5 spisa), da je toženka soglašala, da so sestavni del naročniških pogodb tudi vsakokratni splošni in posebni pogoji izbranih storitev (prilogi A11 in A12 spisa), da je toženka od naročniških pogodb odstopila dne 19. 4. 2018 oziroma dne 14. 8. 2018, ter da toženka iz naslova ob odstopu od pogodb neporavnanih obrokov tožeči stranki vse do prejema sklepa o izvršbi (13. 3. 2019) ni ničesar plačala. Tožena stranka je bila tako brez dvoma seznanjena z višino in zapadlostjo posameznih mesečnih obrokov (prilogi A11 in A12 spisa), kot tudi s tem, da bo morala v primeru odstopa od pogodb plačati vse še neporavnane obroke (3. odstavek 3. točke Splošnih pogojev tožeče stranke za prodajo mobilnih terminalov in sorodne opreme na obroke v prilogi A11 spisa), vendar pa je ves čas od odstopov od pogodb do tožničine vložitve predloga za izvršbo dne 21. 2. 2019 - torej več kot 6 oziroma 10 mesecev - glede zadevne obveznosti ostala povsem pasivna. S takšnim ravnanjem (na podlagi katerega je lahko tožeča stranka utemeljeno sklepala, da tožena stranka nasprotuje izpolnitvi svoje obveznosti) je torej tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča nedvomno dala povod za vložitev tožbe oziroma predloga za izvršbo.4 Uporaba določbe 157. člena ZPP zato ne pride v poštev.

7. Glede na pojasnjeno je potrebno v konkretni zadevi o stroških postopka odločiti po splošnih pravilih iz 154. člena ZPP (načelo uspeha).5 6 V tem postopku je tako tožeča stranka praktično v celoti uspela (prisojenih ji je bilo 213,00 EUR od vtoževanih 213,97 EUR) oziroma ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka (0,97 EUR), v zvezi s katerim niso nastali posebni stroški,7 zato ji je tožena stranka dolžna povrniti vse njene potrebne stroške prvostopenjskega postopka (3. odstavek 154. člena ZPP). Te je pritožbeno sodišče odmerilo ob upoštevanju načela potrebnosti (155. člen ZPP) ter na podlagi predloženih stroškovnikov, Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15 s spremembami, OT, in sicer glede na vrednost točke, veljavne v času odločanja sodišča prve stopnje (0,60 EUR8)) in Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1). Tožeči stranki je priznalo 100 točk za predlog za izvršbo (tar. št. 27/1 OT), 50 točk za delni umik predloga za izvršbo (tar. št. 27/7 OT), 200 točk za dopolnitev tožbe (smiselno tar. št. 18 OT), 20 točk za nakazilo sodne takse (tar. št. 39/7 OT), 200 točk za prvo pripravljalno vlogo (tar. št. 19/1 OT), materialne stroške v višini 2 % od vrednosti odvetniških storitev (11. člen OT), 22 % DDV na odvetniške stroške (2. člen OT) ter sodno takso za predlog za izvršbo v višini 55,00 EUR in doplačilo sodne takse za redni postopek v višini 10,00 EUR (tar. št. 4011 in 1111 ZST-19). Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo stroškov izterjave po 14. členu Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Ur. l. RS, št. 57/12 s spremembami, ZPreZP-1), ker ti v skladu z navedeno določbo ne sodijo med izvršilne stroške.10 Prav tako ji pritožbeno sodišče ni priznalo stroškov fotokopij ter drugih izdatkov za stranko (9. člen OT), saj njihove višine tožeča stranka ni z ničemer izkazala, pri čemer ji je pritožbeno sodišče že priznalo materialne stroške v pavšalni višini 2 % od vrednosti odvetniških storitev (11. člen OT). Končno tožeči stranki tudi ne gredo stroški pregleda odločbe in poročila stranki, saj ne gre za samostojna opravila, pač pa za opravila, zajeta v sestavah drugih vlog.11 Skupno torej stroški tožeče stranke, ki ji jih je dolžna povrniti tožena stranka, znašajo 490,58 EUR. Izpolnitveni rok je pritožbeno sodišče določilo v skladu s 313. členom v zvezi s 458. členom ZPP, o obveznosti plačila (morebitnih) zakonskih zamudnih obresti od dolgovanih stroškov je odločilo na podlagi 378. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ), glede začetka njihovega teka pa odločitev temelji na pravnem mnenju Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006. 8. Po vsem obrazloženem je tako pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi ugodilo in stroškovni del sodbe sodišča prve stopnje (III. točko izreka) spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8 dneh povrniti 490,58 EUR stroškov prvostopenjskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka navedenega roka dalje do plačila (3. točka 365. člena ter 5. alineja 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 2. odstavku 165. člena in 1. odstavku 154. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti tudi potrebne pritožbene stroške. Te je pritožbeno sodišče prav tako odmerilo ob upoštevanju načela potrebnosti (155. člen ZPP) ter na podlagi predloženega stroškovnika, OT (in sicer glede na vrednost točke, veljavne v času odločanja o pritožbi (0,60 EUR12)) in ZST-1. Tožeči stranki je priznalo 250 točk za pritožbo (tar. št. 21/1 OT), 20 točk za nakazilo sodne takse (tar. št. 39/7 OT), materialne stroške v višini 2 % od vrednosti odvetniške storitve (11. člen OT), 22 % DDV na odvetniške stroške (2. člen OT) in sodno takso v višini 54,00 EUR (tar. št. 1121 ZST-113). Skupno tako pritožbeni stroški tožeče stranke, ki ji jih je dolžna povrniti tožena stranka, znašajo 255,59 EUR. Določitev izpolnitvenega roka temelji na 313. v zvezi s 458. členom ZPP, odločitev o obveznosti plačila (morebitnih) zakonskih zamudnih obresti od dolgovanih stroškov na 378. členu OZ, glede začetka njihovega teka pa na pravnem mnenju Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006. 1 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1308/2019 z dne 11. 9. 2019 in opr. št. III Cp 1022/2015 z dne 6. 5. 2015. 2 Vloga tožeče stranke (upnika) z dne 15. 3. 2019 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 16402/2019 z dne 2. 4. 2019 (red. št. 6 in 9 spisa). 3 Na tem mestu pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi (in tekom celotne pravde) nasprotovala tožničinemu zahtevku v preostalem delu (0,97 EUR) ter vtoževanim zakonskim zamudnim obrestim, pri čemer bi ji že s tem nastali prav takšni stroški, kot jih ima sedaj, tako da tožnica v zvezi s pripoznanim delom zahtevka (tudi če bi bila tožba glede tega preuranjena) v konkretnem primeru (ko vrednost predmeta nikakor ne presega 3.000 odvetniških točk) ne bi mogla toženi stranki povzročiti dodatnih stroškov, tako da tudi iz tega razloga odločanje o stroških po krivdnem načelu iz 157. člena ZPP ne pride v poštev (smiselno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1320/2016 z dne 12. 1. 2017). 4 Podobno npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2637/2017 z dne 28. 3. 2018, opr. št. II Cp 352/2015 z dne 13. 4. 2015 in opr. št. III Cp 961/2009 z dne 8. 4. 2009. 5 Podobno npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cp 687/2018 z dne 19. 6. 2018, opr. št. II Cp 1598/2014 z dne 8. 10. 2014 in opr. št. III Cp 961/2009 z dne 8. 4. 2009. 6 Ob tem pritožbeno sodišče zgolj še dodatno pojasnjuje, da iz določbe 1. odstavka 158. člena ZPP smiselno izhaja, da se v zvezi s stroški postopka v primeru, ko tožena stranka med pravdo (delno) izpolni zahtevek, ki ga tožeča stranka nato takoj (v tem delu) umakne, šteje, da je tožeča stranka glede pravočasno umaknjenega (dela) zahtevka uspela (podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 494/2020 z dne 19. 5. 2020 ter sklepi Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 3/2020 z dne 23. 1. 2020, opr. št. Pdp 197/2019 z dne 17. 10. 2019 in opr. št. Pdp 677/2018 z dne 11. 10. 2018). 7 Pravda se je namreč nadaljevala tudi zaradi toženkinega neutemeljenega upiranja obrestim od pripoznane glavnice. 8 Smiselno sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 29/2019 z dne 23. 7. 2019. 9 Red. št. 10 spisa ter 34. člen ZST-1 in 29.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ). 10 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 848/2018 z dne 9. 1. 2019. 11 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 312/2018 z dne 29. 6. 2018. 12 Smiselno sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 29/2019 z dne 23. 7. 2019. 13 Plačilo sodne takse v tem znesku je razvidno na red. št. 26 spisa.