Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo o enakovrednosti študija oziroma diplom je nastalo po končanem upravnem postopku, zato je lahko le razlog za uvedbo novega postopka, ne pa za obnovo že končanega postopka.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožničin predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo št. ... z dne 12. 11. 2001. S citirano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničin predlog za napredovanje v naziv svetovalka, ker ni imela pridobljene visokošolske izobrazbe ustrezne smeri ter opravljenega strokovnega izpita. V tistem postopku je namreč bilo ugotovljeno, da tožnica s strokovnim naslovom univerzitetna diplomirana sociologinja ob uveljavitvi ZOFVI dne 15. 3. 1996 ni izpolnjevala z zakonom določenih pogojev za opravljanje dela šolske svetovalne delavke. Dne 8. 7. 2004 pa je tožnica na podlagi sklepa Študijske komisije Fakultete AAA dne 1. 7. 2004 vložila predlog za obnovo postopka. Iz navedenega sklepa izhaja, da je komisija ugotovila enakovrednost pridobljene diplome na študijskem programu sociologija, smer socialno delo z diplomo, ki jo je mogoče pridobiti na univerzitetnem študiju na Fakulteti AAA. V zvezi z navedenim sklepom pa je tožena stranka ugotovila, da ni nov dokaz v smislu 260. člena ZUP, saj bi ga bilo mogoče pridobiti že v času vložitve predloga za napredovanje v naziv. Kolikor pa tožnica meni, da je v postopku napredovanja v naziv prišlo do nepravilne uporabe materialnih predpisov, bi lahko to v skladu s pravnim poukom uveljavljala v upravnem sporu zoper takrat izdano odločbo, česar pa ni storila.
Tožnica v tožbi navaja, da je bil njen predlog za napredovanje v naziv z odločbo z dne 12. 11. 2001 zavrnjen, ker naj ne bi imela pridobljene visokošolske izobrazbe ustrezne smeri. Glede na navedeno ugotovitev tožene stranke je v letu 2001 vpisala podiplomski specialistični študij socialno delo za ljudi s posebnimi potrebami ter je študij zaključila dne 17. 5. 2004. Prav tako se je leta 2002 vpisala na BBB in leta 2003 pridobila pedagoško andragoško izobrazbo. Dne 4. 6. 2004 pa je od ministrstva dobila dopis, da je strokovni izpit s področja socialnega varstva ustrezen za delovno mesto socialnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Navedenega dopisa pa tožena stranka v postopku obnove ni obravnavala, čeprav predstavlja obnovitveni razlog, ker ga v postopku napredovanja v naziv leta 2001 ni mogla pridobiti. V zvezi z ustreznostjo izobrazbenega pogoja pa je pridobila sklep Fakultete AAA z dne 1. 7. 2004, iz katerega je razvidno, da je njena izobrazba enakovredna sedanji izobrazbi univerzitetne socialne delavke. Za ta dokaz pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu navaja, da bi ga bilo mogoče pridobiti že v času vložitve predloga za napredovanje v naziv. Ker ministrstvo pri prejšnjem napredovanju v naziv mentor takšnega dokaza ni zahtevalo, ni videla razloga, da za dokazovanje ustreznosti izobrazbe njena diploma ne bi zadoščala. Končno pa bi lahko ministrstvo navedeno dejstvo preverilo po uradni dolžnosti. Prav tako je nenavadno, da jo je ministrstvo z dopisom z dne 19. 12. 2001 napotilo na vložitev predloga za obnovo postopka, sedaj pa je takšen predlog zavrglo. Meni tudi, da je bil v postopku kršen zakonsko določen rok za izdajo odločbe, saj je od dneva vložitve vloge za napredovanje v naziv svetovalec do izdaje odločbe minilo več kot devet mesecev. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge v izpodbijani odločbi ter ugotavlja, da je tožnica podala predlog za obnovo postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP. Kot nov dokaz je predložila sklep Študijske komisije Fakultete AAA, s katerim je komisija ugotovila enakovrednost pridobljene diplome na študijskem programu sociologija smer socialno delo z diplomo, ki jo je mogoče pridobiti na univerzitetnem študiju na Fakulteti AAA. Po mnenju tožene stranke navedeni sklep ni novo dejstvo, saj bi tožnica lahko pridobila dokazilo o primerljivosti študija že v času vložitve predloga za napredovanje. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni priglasil udeležbe v tem postopku.
Tožba ni utemeljena.
Po določbi 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in ostali, ZUP) se lahko postopek, ki je končan z odločbo, dokončno v upravnem postopku, obnovi, če se zve za nova dejstva, ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Pri navedenem obnovitvenem razlogu velja za nov dokaz ali dejstvo samo takšen dokaz, ki je obstajal že v času pred izdajo dokončne odločbe, vendar takrat ni bil znan, ker se zanj ni vedelo, ali pa se je zanj vedelo, vendar se ni mogel uporabiti. To pomeni, da je dokaz ali dejstvo že obstajalo, vendar je možnost uporabe tega dokaza nastala pozneje, ker se je zanj zvedelo naknadno oziroma se je nov dokaz našel šele po končanem upravnem postopku. Vendar pa lahko stranka nov dokaz kot obnovitveni razlog uporabi le, če novega dokaza brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma uporabiti v prejšnjem postopku.
V obravnavanem primeru je tožnica kot obnovitveni razlog uveljavljala novo dejstvo glede ustreznosti strokovne izobrazbe in strokovnega izpita. To novo dejstvo bi naj izhajalo iz sklepa Študijske komisije Fakultete AAA z dne 1. 7. 2004 in dopisa tožene stranke z dne 18. 6. 2004. Z omenjenim sklepom je Fakulteta AAA potrdila enakovrednost diplome pridobljene na študijskem programu sociologija - smer socialno delo z diplomo, ki jo je mogoče pridobiti na Fakulteti AAA. Navedeno dejstvo bi torej lahko predstavljalo obnovitveni razlog, kolikor bi bili v zvezi z njim izpolnjeni pogoji iz 1. točke 260. člena ZUP in sicer, da je navedeno dejstvo obstajalo že v času pred izdajo dokončne odločbe, vendar se ni moglo uporabiti brez krivde stranke. Po stališču tožene stranke v izpodbijani odločbi pa bi tožnica lahko dokazilo o primerljivosti študija pridobila že v postopku napredovanja v strokovni naziv, torej pred dokončnostjo navedene odločbe. Sodišče s takšno ugotovitvijo tožene stranke ne soglaša, vendar pa tudi po njegovem mnenju navedenega dejstva ni mogoče upoštevati kot razlog za obnovo postopka v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Fakulteta AAA je bila namreč ustanovljena na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v A, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 4. 4. 2003, veljati pa je pričel naslednji dan po objavi. Sporna odločba v zvezi z napredovanjem v naziv pa je bila izdana dne 12. 11. 2001, torej v času, ko Fakultete AAA še sploh ni bilo. Navedeno dejstvo o enakovrednosti študija oziroma diplom je torej nastalo po končanem upravnem postopku, zato je lahko le razlog za uvedbo novega postopka, ne pa za obnovo že končanega postopka.
V tem postopku pa tožnica ne more uveljavljati ugovorov o ustreznosti njene strokovne izobrazbe tudi po kriterijih tožene stranke, ko ji je le-ta z odločbo z dne 1. 7. 1996 priznala naziv mentor, saj bi tovrstne ugovore lahko uveljavljala v zvezi s pravnim varstvom zoper odločbo, s katero je bilo zavrnjeno njeno napredovanje v strokovni naziv svetovalka. Prav tako v tem postopku ne more uveljavljati ugovorov, da je tožena stranka kršila zakonsko določeni rok za izdajo odločbe, ker je postopek tekel več kot devet mesecev, saj je predmet tega postopka le presoja zakonitosti odločbe, izdane v zvezi s predlogom za obnovo postopka. Na drugačno odločitev v tem postopku pa tudi ne vpliva tožničin ugovor, da se tožena stranka ni izjasnila glede obnovitvenega razloga v delu, ki se je nanašal na dopis tožene stranke o ustreznosti njenega strokovnega izpita s področja socialnega varstva za delovno mesto socialnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bil tožničin predlog za napredovanje v naziv zavrnjen, ker naj ne bi izpolnjevala tako pogoja glede zahtevane strokovne izobrazbe kot glede opravljenega strokovnega izpita. Glede na ugotovitev, da ni izkazan obnovitveni razlog v zvezi z ustreznostjo strokovne izobrazbe, tudi morebiti izkazano novo dejstvo o ustreznosti strokovnega izpita, ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve, saj morajo biti za obnovo postopka izkazani takšni dokazi oziroma dejstva, ki bi lahko pripeljali do drugačne odločbe.
Glede na obrazloženo je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna, vendar iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče v tej sodbi, zato je tožbo tožnice zavrnilo na podlagi drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 - ZUS).