Jedro

Del predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve, ki ga upnik kljub pozivu sodišča ni dopolnil s podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi, niti predloga v tem delu ni umaknil (čeprav je izrecno vztrajal le še pri podrejeno predlaganem izvršilnem sredstvu), se zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. odstavek izreka)potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova, pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča, opr. št. III P 630/2005 z dne 19.5.2006 in sodbe Višjega sodišča, opr. št. I Cp 2220/2006 z dne 20.3.2005 (pravilno: 20.3.2007 – priloga A3) zaradi izterjave upnikove nedenarne terjatve izpraznitve in izročitve stanovanja št. 3 v izmeri 27,59 m?, ki se nahaja v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., in denarne terjatve iz naslova nastalih pravdnih stroškov v znesku 656,99 EUR (157.440,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodne odločbe, to je od 19.5.2006 dalje do plačila. Le-ta se po odločitvi sodišča prve stopnje opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino št. 3 v izmeri 27,59 m?, ki se nahaja v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., v posest upniku, prosto oseb in stvari, ter z rubežem in cenitvijo stvari, ki se nahajajo na naslovu dolžnika v stanovanju št. 3 v izmeri 27,59 m?, ki se nahaja v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., ali kjerkoli drugje, s prodajo stvari in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo, na upnikov TRR, odprt pri Uradu za javna plačila. Ob tem je odločilo, da je dolžniku prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi, sicer je kazenskopravno odgovoren. Upnik pa pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh. (I. odstavek izreka). V ostalem je predlog za izvršbo zavrnilo (II. odstavek izreka). Za izvršitelja je sodišče prve stopnje določilo Z.K. (III. odstavek izreka). Dolžniku je nadalje naložilo, da je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti njegove izvršilne stroške v višini 218,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku 8-dnevnega roka od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, in tečejo do plačila (IV. odstavek izreka).

Zoper zavrnilni del uvodoma navedenega sklepa (II. odstavek izreka) se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik iz pritožbenega razloga bistvene kršitve procesnih določb. Izpodbijani del prvostopnega sklepa, ki se nanaša na zavrnitev upnikovega predloga za izdajo sklepa o izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve, namreč v nasprotju s petim odstavkom 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ sploh nima obrazložitve, ki bi utemeljevala ta zavrnilni del sklepa. Upnik izpostavlja, da je izvršilni predlog sestavil skladno z določili ZIZ in mu predložil vse potrebne listine, v skladu s pozivom prvostopnega sodišča pa je sodišču tudi pravočasno posredoval ustrezne podatke, ki jih je moral predhodno pridobiti od pristojnih upravljalcev posameznih podatkov. S pripravljalno vlogo z dne 31.3.2008 je upnik predlagal, da se izvršba opravi s pod tč. 3 izvršilnega predloga podrejeno predlaganim izvršilnim sredstvom, t.j. z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, saj je upnik po opravljenih poizvedbah pridobil podatek, da dolžnik ni zaposlen kakor tudi da ima zaprt TRR. Za navedeno izvršilno sredstvo je upnik že v izvršilnem predlogu določno označil sredstvo in predmet izvršbe, zato je upnikov predlog tudi v tem delu šteti za popoln. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela prvostopnega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

V predlogu za izvršbo zaradi uveljavitve upnikove nedenarne terjatve na izpraznitev in izročitev stanovanja in denarne terjatve iz naslova nastalih pravdnih stroškov je upnik predlagal eno izvršilno sredstvo za izterjavo nedenarne terjatve in tri izvršilna sredstva za izterjavo denarne terjatve. Za izterjavo denarne terjatve iz naslova pravdnih stroškov v višini 656,99 EUR s pripadki je upnik predlagal tako rubež denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri katerikoli banki po seznamu Banke Slovenije, kakor tudi rubež dveh tretjin plače, ki jo dolžnik prejema pri kateremkoli delodajalcu v RS, ter rubež in cenitev stvari, ki se nahajajo na naslovu dolžnika, njihovo prodajo in poplačilo upnika. Sodišče prve stopnje je upnika pozvalo na dopolnitev predloga za izvršbo z navedbo delodajalca, pri katerem je dolžnik zaposlen, ter z navedbo številke dolžnikovega transakcijskega računa in imena banke, pri kateri se vodi dolžnikov transakcijski račun. Upnik je po opravljenih poizvedbah (na podlagi katerih je ugotovil, da dolžnik ne prejema pokojnine, invalidnine, dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih dajatev ter da ima le en transakcijski račun, ki je od 16.10.2007 zaprt) s pripravljalno vlogo z dne 1.4.2008 sodišču predlagal, da se izvršba (za izterjavo denarne terjatve) opravi s podrejeno predlaganim izvršilnim sredstvom: z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovu ali kjerkoli drugje, s prodajo stvari in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Sodišče prve stopnje je takemu predlogu upnika sledilo in s sklepom dovolilo izvršbo tako za izterjavo nedenarne kakor tudi denarne terjatve s predlaganima izvršilnima sredstvoma, pri katerih je upnik smiselno vztrajal. Čeprav je tako upnik v zgoraj navedeni pripravljalni vlogi za izterjavo denarne terjatve predlagal izvršbo z v predlogu za izvršbo podrejeno navedenim izvršilnim sredstvom, pa drugih dveh predlaganih izvršilnih sredstev ni umaknil, niti predloga za izvršbo kljub pozivu sodišča prve stopnje ni dopolnil tako, da bi ti dve izvršilni sredstvi konkretiziral z navedbo delodajalca, pri katerem je dolžnik zaposlen (izvršba na plačo) oz. z navedbo številke dolžnikovega transakcijskega računa in imena banke, pri kateri se vodi (izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri banki). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko v izpodbijanem delu sklepa predlogu za izvršbo za izterjavo denarne terjatve z navedenima, ne dovolj konkretiziranima izvršilnima sredstvoma, ni sledilo. Ob pravilni uporabi procesnih določb bi sicer moralo sodišče prve stopnje ta del predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve zavreči, saj ga upnik kljub pozivu sodišča prve stopnje ni dopolnil s podatki, ki so v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZIZ potrebni, da se izvršba s tema izvršilnima sredstvoma lahko opravi. Z odločitvijo o zavrnitvi tega dela upnikovega izvršilnega predloga za izterjavo denarne terjatve pa ni bila prizadeta nobena upnikova pravica, saj lahko v skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ upnik kljub opisani prvostopni odločitvi poleg že dovoljenega sredstva izvršbe oziroma namesto že dovoljenega sredstva predlaga izvršbo tudi z izvršilnimi sredstvi, katerih sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni dovolilo (oz. je predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo namesto zavrglo). Zato sodišče druge stopnje izpodbijanega dela odločitve prvostopnega sodišča ni spreminjalo. Pritrditi je sicer pritožbi, da je izpodbijani del prvostopnega sklepa (pre)skopo obrazložen. Z navedenim pa po prepričanju sodišča druge stopnje prvostopno sodišče ni zagrešilo v pritožbi izpostavljene kršitve procesnih določb, upoštevaje da je vendarle v celoti sledilo tistemu delu izvršilnega predloga (torej dovolilo tista izvršilna sredstva), pri katerem je upnik vztrajal ves čas izvršilnega postopka.

Sicer pa je iz vsebine pritožbe mogoče razbrati, da je upnik najverjetneje spregledal, da njegov predlog za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve ni bil zavrnjen v celoti, ampak le glede tistih izvršilnih sredstev, glede katerih svojega predloga za izvršbo ni ustrezno dopolnil in pri njih smiselno niti ni več vztrajal. Upnik namreč v svoji pritožbi izpostavlja, da je za izvršilno sredstvo prodaje dolžnikovih premičnin že v izvršilnem predlogu posredoval potrebne podatke, torej določno označil sredstvo in predmet izvršbe, zaradi česar je njegov predlog za izvršbo v tem delu šteti za popoln. Tako pa je zaključilo že sodišče prve stopnje, ko je predlogu za izvršbo v tem delu sledilo (del I. odstavka izreka).

Vse navedeno je narekovalo zavrnitev upnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega dela prvostopnega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker upnik s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sam svoje stroške pritožbenega postopka.