Jedro

Tožena stranka je zavrnila prošnjo za BPP za vložitev kazenske ovadbe, saj je utemeljeno presodila, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji za uvedbo sodnega postopka in zato posledično tudi ni mogoče dodeliti BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, Bpp 230/2020 z dne 3. 3. 2020, odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilca A.A. zavrne kot neutemeljena. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prosilec 7. 2. 2020 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedel, da naproša, zanjo zaradi postopka, št. II Kr .../2019. Tožena stranka se sklicuje na določbo prvega odstavka 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), iz katere izhaja namen dodelitve BPP. Pojasnila je, da je bila prosilčeva prošnja nepopolna, zato ga je z dopisom 10. 2. 2020 pozvala, da se določno izjasni in navede, ali v zvezi s opisanim škodnim dogodkom, zaradi katerega vlaga predmetno prošnjo, želi vložiti kazensko ovadbo, ali je morebiti škodni dogodek že obravnavalo Okrožno državno tožilstvo (v nadaljevanju ODT) in odstopilo od pregona in sedaj želi prevzeti pregon. Ker je v dopolnitvi vloge z dne 21. 2. 2020 prosilec navedel, da ODT zadeve vezane na II Kr .../2019 ni obravnavalo, je mogoče sklepati, da dogodka zaradi katerega oziroma v zvezi s katerim je prosilec vložil prošnjo za BPP, ODT ni obravnavalo in da želi prosilec vložiti kazensko ovadbo zoper B.B., zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (ponarejanje listin). BPP se dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, v obravnavanem primeru pa je prosilec zaprosil za dodelitev BPP v postopku, v katerem se ta pravica še ne uresničuje. Prošnjo je namreč vložil v zvezi z vložitvijo kazenske ovadbe oziroma v zvezi z zadevo, vezano na II Kr .../2019, zoper ..., zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki se preganja po uradni dolžnosti. V kolikor je prosilec mnenja, da naj bi ta oseba storila navedeno kaznivo dejanje, bo torej moral zoper navedeno osebo najprej vložiti kazensko ovadbo, pri čemer pa ni zagotovljeno, da bo na podlagi le te, do uvedbe sodnega postopka sploh prišlo.

2. Ker do izdaje te odločbe v konkretnem še ni sodnega postopka, za katerega bi se v skladu s 1. in 7. členom ZBPP zagotavljala možnost pridobitve BPP in tudi ni zagotovljeno, da bo do uvedbe sodnega postopka sploh prišlo, ni bil izpolnjen pogoj za ugoditev prošnji, zato je bilo treba prosilčevo prošnjo zavrniti, organ pa v nadaljevanju ni presojal, ali prosilec izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je slabega finančnega in zdravstvenega stanja in pravni laik, zato ni zmožen vlagati tožb in pritožb na odločitve sodnih organov. Pojasnjuje, da pri Okrožnem sodišču teče postopek št. II Kr .../2019 in da bi zoper storilca kaznivih dejanj B.B. iz C. želel vložiti tožbo, zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem in tretjem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Navaja podatke iz pogodbe o vodenju gradbenih del, št. 1812 z dne 20. 3. 2010 in pojasnjuje, da se je želel B.B. izogniti plačilu naročenih in izvršenih gradbenih del tako, da je to pogodbo oddal na upravni enoti uradnici E.E., ki je najbrž okužena in je delovala v skladu s prej navedeno kazensko določbo. Pri zaslišanju v kazenski zadevi IK .../2011, je B.B. zatrjeval, da mu je uradnica dejala, da je tožnikova izobrazba ponarejen dokument. V ta namen prilaga izjavo priče F.F.. Navaja tudi, da sta B.B. in E.E. krivo izpovedovala. Prilaga kopijo dokumentov in pojasnjuje tudi, kako ocenjuje delo sodnika D.D.. V zvezi s prošnjo za dodelitev BPP z dne 7. 2. 2020, se sklicuje na določene podatke iz ortopedske ambulante in prilaga tudi potrdilo IZS o strokovnem izpitu z dne 19. 5. 1982. Iz tožbe smiselno izhaja predlog, da sodišče tožbi ugodi in mu dodeli zaprošeno BPP.

4. Tožena stranka je sodišču poslala spise. Odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

7. V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka (finančni položaj prosilca). V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP pa se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati (drugi pogoji).

8. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. Ob dodelitvi BPP morajo biti torej izpolnjeni ne le materialni (finančni) pogoj, ampak tudi objektivni (postopkovni) pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP, je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP (tako tudi sodna praksa, primerjaj s sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. I U 1570/2015 z dne 24. 11. 2015 in sodbo I U 2239/2018-6 z dne 21. 11. 2018) in upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

10. Predmet presoje sodišča v tem upravnem sporu je odločitev tožene stranke, ki je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, za vložitev kazenske ovadbe zoper B.B..

11. Sodišče ugotavlja, da tožnik v svoji prošnji ni natančno pojasnil, v zvezi s katero zadevo je zaprosil za dodelitev BPP, navedba, da gre za zadevo v povezavi z zadevo št. II Kr .../2019, pa je tudi po mnenju sodišča zahtevala dopolnitev vloge. Slednjo je tožnik na podlagi poziva tožene stranke dopolnil 21. 2. 2020 ter po izjavi, da ODT zadeve še ni obravnavalo, dopolnitvi vloge priložil kopijo tožbe, poslane Okrožnemu sodišču v Celju, iz katere izhaja, da naj bi tožnik B.B. očital storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin in storitev tudi drugih kaznivih dejanj.

12. Sodišče tožniku pojasnjuje, da se kaznivo dejanje ponarejanja listin iz 251. člena KZ-1 preganja po uradni dolžnosti, zato mora o začetku kazenskega pregona odločiti pristojno ODT. Prav tako mora ODT odločiti tudi o utemeljenosti ovadbe zaradi očitane storitve drugih kaznivih dejanj. V kolikor ODT zavrže ovadbo, lahko oškodovanec pod določenimi pogoji začne kazenski pregon sam, kot subsidiarni tožilec. Tako je pri določenih kaznivih dejanjih, skladno z 19. in 60. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju (ZKP), pogoj za začetek pregona po oškodovancu predhodna negativna odločitev pristojnega tožilstva, zato tožnik ne more uspeti z navedbami, da želi vložiti tožbo, preden presoje teh navedb in s tem odločitve, ali gre za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in ali jih lahko preganja tudi tožnik kot subsidiarni tožilec, ne izvede pristojno ODT. Slednje presoje ODT v obravnavani zadevi tožnik ni izkazal, v dopolnitvi tožbe je celo pojasnil, da pristojno ODT zadev, vezanih na II Kr .../2019, ni obravnavalo.

13. Iz zgoraj navedenih razlogov je zato po presoji sodišča tožena stranka utemeljeno presodila, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji za uvedbo sodnega postopka in zato posledično tudi ni mogoče dodeliti BPP. Sodišče tožniku, ob upoštevanju pogojev, ki jih za dodelitev BPP določa ZBPP, dodatno pojasnjuje tudi, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Pri tem gre za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva, vendar je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. To pomeni, da v zadevi, kot je obravnavana, tožnik ob že pojasnjenih pravnih okvirih KZ-1 in ZKP, nima verjetnih izgledov za uspeh. Na drugačno odločitev v zadevi zato tudi ne more vplivati dejstvo, da je tožnik prava neuka stranka, kar naj bi bil razlog, da ima težave pri pravilnem oblikovanju zahtevkov, saj njegove navedbe v vlogi in dopolnitvi vloge za dodelitev BPP, ne izkazujejo verjetnosti njegovega uspeha kot subsidiarnega tožilca.

14. Ker je bil torej postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.