Jedro

V sporu glede delitve skupnega premoženja je treba ugotoviti najprej vse tako premoženje, nato kolikšen je prispevek vsakega zakonca k skupnemu premoženju, šele nato se določijo deleži na celotnem skupnem premoženju, ne pa na vsaki stvari skupnega premoženja posebej in različno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v zapuščino po pok. M. R. tudi solastninski delež do ene četrtine na nepremičninah, ki so vpisane pod vl. št. 1279 in 1608 obe k.o. D. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo, da stranki trpita vsaka svoje stroške postopka.

Zoper zavrnilni del te sodbe se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da toženki ni uspelo dokazati, da so bili njeni prispevki pri pridobitvi spornih nepremičnin večji od zapustnikovih. Bila je namreč dalj časa nezaposlena, podatki iz preživninske pravde pa kažejo, da je imel zapustnik višje dohodke od toženke. Skrbel je tudi za njenega otroka iz prvega zakona, ki je bil v času pridobitve nepremičnin še mladoleten in zato k nakupu nikakor ni prispeval toliko, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje. Očitno je, da je zapustnik ves denar, ki ga je zaslužil, porabil za življenje s toženko in za nepremičnine. Z listinami je dokazano, da je imel tožnikov pokojni oče višje dohodke od toženke. Priče, ki so izpovedale o tem, kaj je kdo delal na hiši, pa so pristranske in zainteresirane za toženkin uspeh. Končno je zmotna tudi odločitev o stroških postopka, saj je tožnik svoj zahtevek modificiral na obseg zapustnikovega premoženja do ene polovice, ostali zahtevek pa umaknil. To pomeni, da je uspel vsaj s polovico.

Pritožba je utemeljena.

V sporu glede delitve skupnega premoženja (bivših) zakoncev je treba ugotoviti najprej vse tako premoženje, nato kolikšen je prispevek vsakega zakonca k temu skupnemu premoženju, šele nato se določijo deleži na celotnem skupnem premoženju, ne pa na vsaki stvari skupnega premoženja posebej in različno. Sklad skupnega premoženja mora biti torej obravnavan enotno, celovito in hkrati, ne glede na tožbeni zahtevek, ki zajema le del skupnega premoženja. Delež na skupnem premoženju pride v izreku sodbe do izraza le glede predmetov, ki so predmet tožbe, v obrazložitvi sodbe pa glede ostalih delov skupnega premoženja. In ker je sodišče prve stopnje obravnavalo le del skupnega premoženja (nepremičnine vpisane pod vl. št. 1279 in 1608 k.o. D.), je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Razen tega sodišče tudi ni obravnavalo tožnikovih trditev, da je bila toženka določen čas brezposelna, niti ni ocenilo podatkov iz preživninske pravde med pokojnim M. R. in tožnikom ter podatkov o zaslužkih toženke in pokojnega M. R. Vse to pa je pomembno za ugotavljanje deležev na skupnem premoženju. Ker je torej dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 370. čl. ZPP). Glede na to, da je odločba o stroških postopka odvisna od končnega uspeha strank, je bilo treba razveljaviti tudi stroškovno odločbo. Pritožbeno sodišče zato pritožbe v tem delu ni obravnavalo. Kljub temu pa velja pritožnika opozoriti na 1. odst. 158. čl. ZPP (v konkretnem primeru namreč ni šlo za spremembo tožbe, marveč za deleni umik).

Ob ponovnem obravnavanju naj sodišče prve stopnje dopolni postopek v nakazani smeri. Će ne bo prišlo do zaključka, da je treba sporne nepremičnine ločeno obravnavati (npr. ker so bili zaradi specifične situacije prispevki zakoncev glede njih bistveno različni), naj ugotovi celotno maso skupnega premoženja in prispevke strank pri pridobitvi tega premoženja. Tu bo treba tudi ugotoviti, ali je bila toženka določen čas brezposelna, kolikšne dohodke sta imela zakonca med trajanjem zakonske zveze ter druge okoliščine, pomembne za oceno višine deleža (2. odst. 59. čl. ZZZDR). Sodišče prve stopnje naj tudi oceni podatke iz preživninske pravde med tožnikom in pokojnim M. R., ki so pomembni za presojo pridobitnih sposobnosti toženke in pokojnega M. R. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. in 4. odst. 166. čl. ZPP.