Jedro

Stečajni postopek je drug postopek kot pravda zaradi povzročene škode in ne more vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.

Čeprav gre za pravdo v zvezi s škodo, ki naj bi bila povzročena pri delu v stečajnem postopku, gre za običajno odškodninsko pravdo, ki na tako velikem sodišču, kot je Okrožno sodišče v Kranju, ne more povzročiti nobenih dvomov v pravično sojenje.

Izrek

Predlog za določitev drugega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica navaja, da je pravna naslednica podjetja T. d.o.o., kateremu naj bi toženka in stečajni upravitelj z nezakonitim vdorom v skladišče in z odpovedjo najemne pogodbe povzročila škodo. Drugi toženec, ki se temu upira, je tekom postopka predlagal, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 67. člena Zakon o pravdnem postopku delegira za sojenje Okrožno sodišče v Ljubljani. Meni, da Okrožno sodišče v Kranju o zadevi ne more soditi, ker je drugotoženec stečajni upravitelj prvotoženke in ima status organa stečajnega postopka, ki ga vodi kranjsko sodišče. Predlog ni utemeljen.

V 32. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Uradni list RS, št. 33/91-68/06) je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim omogoča, da sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Uradni list RS, št. 33/94-MK- št. 7). Zato je v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo-43/06) omogočena izločitev sodišča, ki bi moralo soditi o zadevi, v izjemnih primerih pa tudi določitev stvarno pristojnega sodišča v drugem kraju. V 67. členu ZPP je omogočeno, da vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obravnavani zadevi drugotoženec predlaga, naj se zadeva delegira iz Okrajnega sodišča v Kranju na ljubljansko sodišče zato, ker je tožen organ stečajnega postopka, ki se vodi pred istim sodiščem. Toda stečajni postopek je drug postopek kot pravda zaradi povzročene škode in ne more vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Tudi razlogov za objektivno nepristranskost ni. Tožnica očitno ne dvomi v nepristranskost pravdnih sodnikov Okrožnega sodišča v Kranju, drugi toženec pa tudi ne navaja nobenih konkretnih razlogov in okoliščin. Čeprav gre za pravdo v zvezi s škodo, ki naj bi bila povzročena pri delu v stečajnem postopku, gre za običajno odškodninsko pravdo, ki na tako velikem sodišču, kot je Okrožno sodišče v Kranju, ne more povzročiti nobenih dvomov v pravično sojenje. Nenazadnje je moral zakonodajalec predvidevati take primere, ko je v 63. členu ZPP določil izključno krajevno pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek.