Jedro

Upravičenci do vrnitve premoženja osebnih ali kapitalskih družb so le njeni delničarji oz. družbeniki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 459/2000-11 z dne 5.3.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 27.9.2000. S sklepom je tožena stranka zavrgla zahtevek tožeče stranke za vračilo nepremičnin (poslovne stavbe - dvoriščni prizidek K., M., poslovne stavbe S.p., M., poslovne stavbe S.p., M. z dvema gospodarskima poslopjema).

Tožena stranka je zahtevek zavrgla, ker ni pogojev za uvedbo postopka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je tožeča stranka zahtevala vrnitev nepremičnin, ki so bile podržavljene T. sv. C. v M., družbi z omejeno zavezo. Pravico do vrnitve je opirala na notarski zapis iz maja leta 1937 in na dejstvo, da so vsi družbeniki umrli. Po določbi 8. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) se za premoženje v smislu tega zakona štejejo tudi kapitalski deleži osebnih ali kapitalskih družb. Upravičenci do vrnitve navedenega premoženja so delničarji oziroma družbeniki (13. člen ZDen). T. sv. C. v M. je bila družba z omejeno zavezo, torej kapitalska družba, katere kapital je bil razdeljen med družbenike. Po določbah ZDen so lahko upravičenci do vrnitve premoženja navedene tiskarne le njeni družbeniki. Iz podatkov spisa in iz navedb tožeče stranke izhaja, da ni bila družbenik tiskarne ob njenem podržavljenju. Okoliščina, da je bila njena pravna prednica K.o. M. lastnica poslovnega deleža, ki je zajemal celotno premoženje družbe ter da so bili družbeniki le fiduciarji navedenega premoženja, kar naj bi izhajalo iz dodatka k družbeni pogodbi z dne 19.5.1937, za presojo upravičenca v konkretni zadevi ni pomembna. ZDen daje upravičenja le družbenikom kapitalskih družb. To pa so osebe, ki so bile kot lastniki poslovnega deleža vpisane v register gospodarskih družb. Pri tem ni pomembno ali so bili družbeniki v odnosu do premoženja družbe le fiduciarji, saj so tudi v primeru fiducije postali stvarnopravni lastniki tega premoženja. Medsebojna razmerja iz fiduciarnega posla med fiduciantom in fiduciarjem ne vplivajo na ugotavljanje upravičenca po določbah ZDen.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da način ustanovitve T. sv. C. v M. odstopa od normalnih načinov ustanavljanja takih družb. Zato je razumljivo, da ZDen posebej ne ureja takih specifičnih primerov.

Takrat veljavni splošni premoženjskopravni predpisi niso v nasprotju z ZDen. 3. člen ZDen generalno določa, da so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je premoženje podržavljeno po določenih predpisih. Namen ZDen je, da se vrne premoženje tistemu, ki je bil dejansko lastnik nacionaliziranega premoženja, to pa je bila R.š. v M. Zato je pri presoji upravičenosti zahtevka pomembno tudi razmerje med tožnikom in družbeniki. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na določbe ZDen, na katere se v sklepu in izpodbijani sodbi sklicujeta tožena stranka in sodišče prve stopnje, ko navajata dejansko in pravno podlago svoje odločitve, je bilo v zadevi pravilno odločeno. Pritožbeno sodišče zato soglaša z razlogi izpodbijane sodbe.

Na drugačno odločitev pritožbeni ugovori ne morejo vplivati. ZDen določa, kdo je upravičenec. Izpolnjeni morajo biti predpisani pogoji. Če ti pogoji niso izpolnjeni, je to podlaga za zavrženje zahteve za denacionalizacijo. Prav takšna pa je bila odločitev tožene stranke v tej zadevi, ker vlagatelj zahteve ni bil družbenik tiskarne ob njenem podržavljenju. Zato pri presoji statusa tožeče stranke, kot denacionalizacijskega upravičenca, ne more biti pomembno niti razmerje med tožečo stranko in družbeniki niti zatrjevano dejansko lastništvo. Ne gre za okoliščine, na podlagi katerih bi tožeča stranka lahko pridobila status upravičenca.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZDen pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.