Jedro

V sporih majhne vrednosti ni dopustno grajanje dokazne ocene kot neskrbne, nevestne in necelovite, saj gre za procesno kršitev relativne narave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 16441/2010 z dne 19. 3. 2010 vzdržalo v veljavi v 1. odstavku izreka glede glavnice 1.240,79 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneska 906,28 EUR od 21. 1. 2010 dalje do plačila in od zneska 334,51 EUR od 5. 2. 2010 dalje do plačila ter v celoti v 3. odstavku izreka, v preostalem delu pa ga je razveljavilo in zahtevek zavrnilo. Tožencu je še naložilo, da tožnici povrne še nadaljnje stroške postopka 94,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Iz razlogov sodbe izhaja, da gre za dolg (zapadle terjatve) družbe V.. d.o.o. K. z.o.o. na podlagi med njima sklenjene pogodbe št. 1278 o dolgoročnem poslovnem sodelovanju (glavnica 906,28 EUR in zapadle zakonske zamudne obresti v znesku 334,51 EUR), za katerega je jamčil toženec kot solidarni porok in plačnik na podlagi pogodbe (o poroštvu) z dne 17. 5. 2005, terjatev pa je bila prenesena (cedirana) na tožnico.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Navaja, da je družba V.S.B. d.o.o. vseskozi aktivna in ne ve, zakaj so šli tudi v izterjavo njega kot poroka. Pritožbi prilaga izpis iz trr-ja navedene družbe,da je dolg v višini 1.383,40 EUR dne 23. 11 2010 poravnan, celo preplačan, ker so bili eni računi, kljub plačilu že prej, kljub temu še enkrat izstavljeni v izvršbi št. VL 2492/2010 in še enkrat plačani. Nato so bili izdani neki dobropisi, a nikoli plačani. Ko pridobi še ostale dokumente, jih naknadno pošlje (zaradi dopustov jih (še) ni uspel dobiti).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP) (2), v sporih majhne vrednosti pa so razlogi za izpodbijanje sodbe zakonsko omejeni; sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (3) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), s čimer je bil pritožnik s pravnim poukom v izpodbijani sodbi seznanjen. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, to je tistih iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Ni torej mogoče grajati niti dokazne ocene sodišča prve stopnje kot neskrbne, nevestne ali necelovite (v smislu procesnih kršitev 8. člena ZPP), niti kot nelogične, neprepričljive ali življenjsko nesprejemljive (kar predstavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja). Stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (v bistvenem so povzeta v tč. 1 te obrazložitve). Zato pritožbeno sodišče na pritožbeno grajo dejanskih ugotovitev ter trditve o zagrešenih relativnih bistvenih kršitvah postopkovnih določb vključno z grajo dokazne ocene v dejanskem in procesnem smislu (4) ne bo odgovarjalo.

5. Glede pritožbenih navedb, da pritožnik ne ve, zakaj so šli tudi v izterjavo njega kot poroka, pritožbeno sodišče opozarja na že v sodbi sodišča prve stopnje citirano in argumentirano določbo tretjega odstavka 1019 člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) glede solidarnosti poroštva (5) k temu pa dodaja, da pritožnikovo spraševanje ni (in ne more biti) predmet pritožbene presoje (6). Sicer pa (glede materialnopravne presoje) gre za zahtevek za izpolnitev pogodbene obveznosti (pacta sunt servanda). Po prvem odstavku 239. člena OZ je namreč upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. To v obravnavani zadevi pomeni, da je toženec terjatve tožnici dolžan plačati, kot mu je naloženo z izpodbijano sodbo.

6. Pritožbeno sodišče, ki tudi kakšnih pritožbenih razlogov, ki jih mora na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP upoštevati po uradni dolžnosti (7), ni ugotovilo, je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni uveljavljala.

(1) Na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP);

(2) Spori majhne vrednosti so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 eur.

(3) podčrtalo pritožbeno sodišče;

(4) v naveden sklop spadajo pritožbene trditve glede neobstoja dolga in celo preplačila; mimogrede pritožbeno sodišče (ne glede na navedeno in ne glede na to, da v tej zadevi ni pravno pomembno in upoštevno) opozarja, da se (v pritožbi zatrjevana) plačana terjatev navedene družbe v.s.b. d.o.o. (izpis iz trr-ja navedene družbe) v višini 1.383,40 eur dne 23. 11 2010 nanaša na dolg iz druge zadeve (poplačilo sklepa o izvršbi št. vl 2492/2010), in ne na terjatve, obravnavane v tej zadevi;

(5) sodbo sodišča prve stopnje (le –to pritožnik izpodbija s pritožbo) je potrebno zgolj prebrati, saj je odločitev povsem jasno in razumljivo obrazložena; če bi jo pritožnik prebral, se v pritožbi ne bi spraševal, zakaj je zavezan k izpolnitvi prevzete obveznosti.

(6) Glede pritožbenih razlogov glej 4. točko te obrazložitve.

(7) drugi odstavek 350. člena zpp določa: „sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava“.