Jedro

Določba drugega odstavka 214. člena ZPP ne daje podlage za sklep, da mora stranka večkrat zanikati ista dejstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 667630/2013 z dne 30. 4. 2013, ostane v celoti v veljavi in mora tožena stranka tožeči stranki plačati 1.440,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2012 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 56,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 4. 2013 dalje do plačila (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo tudi povračilo stroškov - tožeči stranki je dolžna povrniti 115,38 EUR s pripadki (točka II izreka).

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožena stranka. Opozarja, da res ni odgovorila na drugo pripravljalno vlogo tožeče stranke, vendar pa drugi odstavek 214. člena ZPP ne daje podlage za sklepanje, da je tožena stranka s tem preklicala vse trditve, ki jih je podala v predhodni vlogi. Sodišče bi kot nesporna lahko štelo kvečjemu tista dejstva iz druge pripravljalne vloge tožeče stranke, o katerih se stranki predhodno nista opredelili. Sodišče je zmotno uporabilo drugi odstavek 214. člena ZPP in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je napačna uporaba bistveno vpliva na zakonitost izpodbijane sodbe. S tem je sodišče toženi stranki odreklo tudi pravico do obravnavanja pred sodiščem, kar je kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, predstavlja pa to tudi grob poseg v ustavno zagotovljeno pravico tožene stranke do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ter sodnega varstva (23. člen Ustave). O podobnem vprašanju je že odločalo Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-164/09, v kateri je obrazložilo, da niti odsotnost tožene stranke na prvem naroku ne omogoča odločanja v smislu izdaje zamudne sodbe, ker bi to pomenilo prekomeren poseg v pravico tožene stranke do kontradiktornega postopka. Zato je še toliko bolj očitno, da sodišče na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP ne more ignorirati navedb tožene stranke iz odgovora na tožbo zgolj zato, ker slednja ni odgovorila na ponovljene navedbe tožeče stranke iz druge pripravljalne vloge. Priglaša stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po drugem odstavku 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se štejejo dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, za priznana, razen, če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke.

6. V konkretnem primeru je tožeča stranka v tožbi oziroma njeni dopolnitvi trdila, da je za škodo, ki je njenemu zavarovancu nastala na njegovem čolnu, odgovoren toženec, saj ni poskrbel za pravilno sidranje svojega čolna. V odgovoru z dne 8. 10. 2013 je toženec takšno trditev prerekal. Trdil je, da je zavarovanec tožeče stranke tisti, ki je z napačnim privezom svojega čolna povzročil poškodbe tako na svojem plovilu, kakor tudi poškodbe na plovilu toženca. Za svoje trditve je ponudil tudi dokaze (poleg pisnih izjav prič tudi svoj ugovor, naslovljen na tožečo stranko, ter predlagal lastno zaslišanje). Tožeča stranka je nato v pripravljalni vlogi z dne 28. 10. 2013 navedla, da vztraja pri svoji trditvi o toženčevem protipravnem ravnanju. Pri tem je prvotno trditev konkretizirala zgolj z navedbo, da je bil čoln zavarovanca tožeče stranke odstranjen kasneje in bi toženec zato obe plovili lahko slikal. Novih dokazov ni ponudila. Toženec na to vlogo v zakonskem roku ni odgovoril. 7. Sodišče prve stopnje je, sklicujoč se na 2. odstavek 214. člena ZPP, štelo za priznano dejstvo, da je tožena stranka tista, ki je z napačnim privezom svojega čolna povzročila, da je prišlo do poškodb na čolnu zavarovanca tožeče stranke. Domnevo o priznanju tega dejstva je oprlo na ugotovitev, da toženec na drugo pripravljalno vlogo tožeče stranke (v kateri je ta vztrajala, da je bil toženec tisti, ki je napačno privezal svoj čoln), ni odgovoril. Na domnevno priznano dejstvo je nato oprlo tudi svojo odločitev.

8. Pritožnik utemeljeno opozarja, da drugi odstavek 214. člena ZPP ne daje podlage za zaključek, da je toženec s tem, ko ni odgovoril na vlogo tožeče stranke, priznal trditev o svojem protipravnem ravnanju. S tem, ko na to vlogo ni odgovoril, namreč ni preklical ali spremenil svojih prejšnjih trditev. Te pa so jasne – v njih zanika svojo odgovornost za nastalo škodo in trdi, da je le ta posledica protipravnega ravnanja zavarovanca tožeče stranke. Kot pravilno navaja pritožnik, bi sodišče v konkretnem primeru na podlagi 2. odstavka 214. člena lahko štelo za priznano le dejstvo, o katerem se toženec do takrat še ni izrekel. Ne daje pa določilo 2. odstavka 214. člena ZPP podlage za sklep, da mora tožena stranka večkrat zanikati ista dejstva.

9. S tem, ko je sodišče prve stopnje štelo trditev o protipravnem ravnanju toženca za priznano in je nanjo oprlo tudi odločitev, pa ni le zmotno uporabilo 2. odstavka 214. člena ZPP ter storilo (v sporu majhne vrednosti sicer neupoštevne) kršitve po 1. odstavku 339. člena ZPP, ampak je s tem, poseglo tudi v toženčevo pravico do kontradiktornega postopka (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Sodišče mu je namreč s takšnim ravnanjem odreklo pravico, da svoje (drugačne) trditve ustrezno dokaže, pa tudi pravico, da se sodišče do njegovih (drugačnih) trditev in predlaganih dokazov tudi opredeli.

10. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je na podlagi 354. člena ZPP ugodilo in sodbo razveljavilo, saj storjene kršitve v pritožbenem postopku glede na njeno naravo ni mogoče odpraviti. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva, da je trditev tožeče stranke o protipravnem ravnanju tožene stranke sporna. Pred ponovno odločitvijo naj ponovno pretehta tudi to, ali je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov (drugi odstavek 454. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana končni odločbi (tretji odstavek 165. člena ZPP).