Jedro

Za postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti izpolnjena dva pogoja: Predlagatelj mora verjetno izkazati, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina izgubila oziroma je uničena.

Zadnji pridobitelj pravice lahko zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu priloži listino, ki je bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za vknjižbo lastninske pravice in predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine zavrneta.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v ponovnem odločanju dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – kupoprodajne pogodbe z dne 19.12.1980 med prvim lastnikom garaže in kupcem M. V., ter dovolilo vknjižbo lastninske pravice na ime predlagateljice postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje Kmetijsko gozdarska zadruga X., zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi ter zemljiškoknjižni predlog zavrne. Pritožnik navaja, da je vknjižen kot lastnik sporne nepremičnine in ni nikoli nastopal kot prodajalec, sklep o vknjižbi pa ne izkaže nobenega pravnega nasledstva. Vknjižba lastninske pravice pa se lahko opravi le, če je izkazano pravno nasledstvo v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika. Izpodbijani sklep ne more biti dopusten, saj ni izkazano pravno nasledstvo in ne obstojijo listine, ki bi dopuščale pravni prenos lastninske pravice na konkretnih nepremičninah v korist predlagateljice, brez sodelovanja pritožnika. Lastninska pravica na sporni parceli je še vedno vpisana v korist pritožnika oziroma njegovega pravnega prednika, pritožnik pa opozarja tudi na identične primere, katere je že reševalo pristojno Višje sodišče v Ljubljani.

Pritožba je utemeljena.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, podatkov v spisu ter podatkov zemljiške knjige izhaja, da je predlagateljica predlagala vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini – garaži v izmeri 26,46 m2, ki se nahaja v stanovanjskem bloku v objektu C na naslovu ......, ta nepremičnina pa je vpisana v podvložek št. 1720/21 k.o. X kot nestanovanjska raba z identifikacijsko številko 21.E na naslovu .... Ker predlagateljica ni razpolagala z ustrezno listino, ki je lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice v smislu določb 40. in 41. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), je hkrati predlagala tudi vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – kupoprodajne pogodbe, sklenjene dne 19.11.1980 med prvim lastnikom garaže in kupcem M. V., .... Sodišče prve stopnje je po izvedenem postopku dovolilo predlagano vzpostavitev navedene zemljiškoknjižne listine in tudi predlagano vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice. Pritožbeno sodišče ponovno opozarja na pravna izhodišča, ki jih je treba upoštevati v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in ki jih je v ponovljenem postopku prvo sodišče uporabilo napačno. Za postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti izpolnjena dva pogoja: Predlagatelj mora verjetno izkazati, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina izgubila oziroma je uničena (1. točka 1. odstavka 234. člena ZZK-1). Šele če sta izpolnjena ta dva pogoja in če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka, s sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine hkrati dovoli tudi vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (3. odstavek 241. člena ZZK-1). Kljub jasnemu napotilu v predhodnem razveljavitvenem sklepu, da bo morala predlagateljica izkazati pravno nasledstvo prehoda lastninske pravice od pritožnika na prodajalca, sodišče prve stopnje tega nasledstva ni ugotavljalo, temveč je izdalo enak sklep kot v prejšnjem postopku. Iz zemljiškoknjižnih podatkov namreč izhaja, da je pri spornih nepremičninah (garaža se nahaja v večstanovanjskem objektu) še vedno vpisan kot lastnik M. Kmetijsko gozdarska zadruga, ne da bi bilo izkazano pravno nasledstvo prehoda na M. V., pri večkratnih zaporednih prenosih pravice uporabe, ki niso vpisani v zemljiški knjigi. V teh primerih lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu priloži listino, ki je bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika (člen 150 ZZK-1). V obravnavanem primeru se sodišče prve stopnje tudi neutemeljeno in brez pravne podlage sklicuje na določbo člena 190 SZ-1, ki velja samo za skupne dele večstanovanjske stavbe in na določbo člena 8 SZ o povezanosti zemljišča in objekta, ko pa gre za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe in ne za vknjižbo na skupnih delih.

Upoštevajoč navedene razloge pritožbeno sodišče ugotavlja, da vpis lastninske pravice v korist predlagateljice ni dovoljen, saj sodišče zaradi formalnosti zemljiškoknjižnega postopka in načela pravnega prednika ne sme dovoliti vpisa, če predlagatelj ne izkaže vseh pogojev oziroma predloži listin, ki bi jih moral. Ker sta postopka za vpis lastninske pravice in za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine povezana postopka in je glede obeh mogoča le enaka odločitev, je bilo potrebno zavrniti tudi predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, saj če ni pogojev za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice, potem tudi odločanje o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine ni dovoljeno. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 3. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlagani zemljiškoknjižni predlog ter hkrati dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.