Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi 2. odst. 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, vložen dne 15.12.1999. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP. Navedla je, da je njen pooblaščenec sicer res imel dovolj časa za iskanje substituta, vendar le če ne bi bil bolan. Glede udeležbe zastopnice tožeče stranke pa je uveljavljala, da bi sodišče moralo opraviti narok za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožba je utemeljena. Po določbi 2. odst. 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. V predmetni zadevi ne gre ne za eno ne za drugo. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo razpisati narok za vrnitev v prejšnje stanje. Ker tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP. Ker ni bilo naroka, je bila tožeči stranki zmanjšana možnost izkazati za verjetno (dokazovati), da je njena zastopnica izostala z naroka za glavno obravnavo iz upravičenega razloga (1. odst. 116. člena ZPP). Kršitev določbe 2. odst. 120. člena ZPP je zato vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Po določbi 3. točke 365. člena, v zvezi z določbo 1. odst. 354. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek. Pritožbeno sodišče še dodaja, da ni sprejemljivo stališče prvostopenjskega sodišča, da bi moral pooblaščenec, ki je bolan, v času bolniškega staleža iskati in najti substituta. Tako stališče bi bilo najbrž sprejemljivo v času daljše bolniške odsotnosti, nikakor pa ne v primeru nenadne bolezni, ki izbruhne tik pred narokom, kot je bilo v predmetni zadevi.