Jedro

Za sodno izvršbo je potrebno izredno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova. Če izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati.

Ker ZOdv določa le izvršljivost odločbe disciplinskega organa, lastnosti izvršilnega naslova pa ji ne daje tudi noben drugi akt iz 17. člena ZIZ, ta ne more biti podlaga za sodno izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo z dne 14. 3. 2012 zavrnilo, iz razlogov izpodbijanega sklepa pa izhaja, da listina, na podlagi katere je upnik zahteval izvršbo, ni izvršilni naslov v smislu določbe 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik iz razloga napačne uporabe materialnega prava in navaja, da se je sodišče v izpodbijanem sklepu nepravilno sklicevalo na drugi odstavek 71. člena Zakona o odvetništvu, saj je pravilno tretji odstavek 65. člena Zakona o odvetništvu. Omenjena določba določa, da so odločbe disciplinskih organov upnika izvršljive. Višje sodišče v Celju je v sklepu I Ip 982/2007 z dne 21. 2. 2008 prepričljivo obrazložilo, da če tudi Zakon o odvetništvu izrecno ne vsebuje določbe, da je odločba disciplinskega organa izvršilni naslov, je mogoče zaključiti, da takšna odločba vseeno predstavlja izvršilni naslov. Vprašanje razmejitve upravne in sodne pristojnosti glede narave odločbe disciplinskega organa upnika pa je tudi razrešilo Vrhovno sodišče z odločbama I Up 1045/2003 in I Up 37/2003. V teh odločbah je obrazloženo, da v primeru odločb disciplinskih organov upnika ne gre za upravne akte, saj ne gre za izvrševanje nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Zato je potrebno ugotoviti, da odločanje o izvršitvi odločb disciplinskih organov upnika sodi v sodno pristojnost. Tudi Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu I Cp 1564/2005 zavzelo stališče, da je odločba disciplinskega organa upnika izvršljiva, o takšnem zahtevku pa ni mogoče odločati niti v pravdnem postopku, ker je namen tega postopka razrešiti civilni spor, v konkretnem primeru pa upnik že razpolaga z izvršljivo odločbo. Glede na to, da dolžnik nima nobenih rednih ali izrednih pravnih sredstev, ne po Zakonu o pravdnem postopku ne po Zakonu o upravnem sporu, rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določen v odločbi, pa je že potekel, dolžnik pa svoje obveznosti ni poravnal, je treba upniku nuditi pravno varstvo v izvršilnem postopku. Tudi namen zakonodajalca, ki je določil, da je takšna odločba izvršljiva, je bil v tem, da se omogoči prisilno izpolnitev obveznosti člana upnika. Ker zoper odločbo disciplinskega organa upnika dolžnik ni vložil pritožbe ter zoper drugostopenjsko odločbo disciplinskega organa upnika ni dopustnih pravnih sredstev, je takšna odločba pravnomočna, Zakon o odvetništvu pa v tretjem odstavku 65. člena določa, da je takšna odločba izvršljiva in jo je potrebno šteti za izvršilni naslov. Sicer pa sodišče prve stopnje na podlagi takšne odločbe praviloma dovoljujejo izvršbo, zaradi česar se je že izoblikovala sodna praksa v tej smeri. Tako Okrajno sodišče v Kočevju, Okrajno sodišče v Mariboru in Okrajno sodišče v Lendavi dovoljuje izvršbo na podlagi takšne odločbe. Predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi oziroma spremeni tako, da se predlogu za izvršbo ugodi. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ je bilo o pritožbi odločeno po sodnici posameznici.

5. ZIZ v 17. členu določa, v katerih primerih sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Drugi odstavek 17. člena ZIZ določa, da so izvršilni naslovi izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava (sodba, arbitražna odločba, sklep, plačilni ali drug nalog sodišča ali arbitraže, poravnava v sodnem postopku in poravnava v arbitražnem postopku), izvršljiv notarski zapis in druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

6. Sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin (prvi odstavek 1. člena ZIZ). Glede na jezikovno razlago 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ pa mora biti lastnost izvršilnega naslova za sodno izvršbo izrecno določena. Zakon o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) v tretjem odstavku 65. člena določa, da so odločbe disciplinskih organov zbornice izvršljive. To pomeni, da so postale pravnomočne in da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Upnik v pritožbi navaja, da je odločba postala pravnomočna in izvršljiva in jo je zato treba šteti za izvršilni naslov. Vendar pa je treba ločiti izvršljivost kot lastnost listine, ki omogoča prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena (bodisi v sodnem bodisi v upravnem postopku), od izvršljivosti kot lastnosti terjatve, obe pa nastopita hkrati, saj je pogoj za sodno izvršljivost terjatve v tem, da je ugotovljena v izvršilnem naslovu. Navedeno pomeni, da v kolikor izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati (primerjaj I Cp 2116/2004 in I Cp 1564/2005). Glede na navedeno pritožbeno sodišče ni sledilo stališču, zavzeto v sklepu I Ip 982/2007, na katerega se sklicuje upnik v pritožbi, po katerem je potrebno šteti odločbo disciplinske komisije odvetniške zbornice za izvršilni naslov po 17. členu ZIZ, iz razloga, ker je ni mogoče izpodbijati ne z rednimi ne z izrednimi pravnimi sredstvi in je zato dejansko pravnomočna. Za sodno izvršbo je torej potrebno izredno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova. Tako Stvarnopravni zakonik v drugem odstavku 199. člena za zemljiško pismo izrecno določa, da je izvršilni naslov, prav tako Pomorski zakonik za razdelitveno osnovo za likvidacijo skupne havarije v prvem odstavku 818. člena ter Zakon o delovnih razmerjih v tretjem odstavku 175. člena za sklep delodajalca o izrečenih denarnih kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, vsi pa so tako po generalni klavzuli ZIZ v povezavi z matičnimi zakoni izvršilni naslov. Ker pa ZOdv določa le izvršljivost odločbe disciplinskega organa, lastnosti izvršilnega naslova pa ji ne daje tudi noben drugi akt iz 17. člena ZIZ, ta ne more biti podlaga za sodno izvršbo.

7. Odločbi, na katere se sklicuje upnik v pritožbi (I Up 1045/2003 in I Up 37/2003) pa govorita o primeru, ko je tožnik s tožbo izpodbijal akt - odločbo disciplinske komisije II. stopnje, ki je potrdila odločitev o disciplinskem ukrepu, katerega je izrekla disciplinska komisija Odvetniške zbornice I. stopnje. V teh dveh odločbah je zavzeto stališče, da takšna odločba ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih posameznih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil in o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V omenjenih primerih gre tako za primer, ko je tožnik želel doseči razveljavitev izdane odločbe, v konkretnem primeru pa ne gre za vprašanje, ali je odločba pravnomočna in izvršljiva, ampak za vprašanje sodne pristojnosti v izvršilnem postopku. Tudi odločba I Cp 1564/2005, na katero se sklicuje upnik v pritožbi, govori o primeru, ko je bila v okviru pravdnega postopka vložena tožba, s katero je tožnica zahtevala plačilo s pravnomočno odločbo izrečene denarne kazni disciplinske komisije odvetniške zbornice. Ta odločba namreč nakazuje na to, da ne gre za klasični civilni spor, o katerem bi odločalo sodišče v pravdnem postopku, saj upnik že razpolaga z izvršljivo odločbo. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem upniku pojasnjuje, da razpolaga s pravnomočno in izvršljivo odločbo, vendar ta odločba ne more predstavljati izvršilnega naslova po 17. členu ZIZ za sodno izvršbo iz razloga, ker v matičnem zakonu ZOdv ni izrecno določeno, da je izvršilni naslov. To pa pomeni, da ni priznana oziroma podana pristojnost izvršilnega sodišča za sodno izvršbo. Tudi ne glede na sodno prakso, na katero se sklicuje upnik v pritožbi, ko sodišča prve stopnje dopuščajo sodno izvršbo v povsem identičnih primerih, ne more omajati odločitve sodišča prve stopnje. Nenazadnje pa je takšno stališče pritožbeno sodišče že zavzelo v sklepu I Ip 3608/2011 z dne 6. 12. 2011. 8. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bila pritožba upnika zavrnjena kot neutemeljena ter ko pravilen in zakonit potrjen sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na podlagi 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, saj upnik v pritožbenem postopku ni uspel.