Jedro

Vestnosti in poštenja dolžnika sodišče ne ugotavlja v postopku odpusta obveznosti samega po sebi, pač pa le v zvezi z dolžnikovimi ravnanji, ki jih ZFPPIPP v 399. členu našteva kot tista, ki preprečujejo odpust obveznosti. Stališča upnice o dolžnikovi nepoštenosti zato tudi pritožbeno sodišče ni dolžno presojati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 16. 6. 2016 vložila upnica X, zavrnilo.

2. Upnica se je zoper sklep pritožila iz „vseh“ pritožbenih razlogov ter naslovnemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in predmetnemu ugovoru ugodi tako, da ustavi postopek odpusta obveznosti, dolžniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do dne plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je upničin ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je vložila iz razloga, ker naj bi dolžnik kršil obveznost sodelovanja z upraviteljem iz 383.b člena ZFPPIPP, zavrnilo. Upnica je ugovor utemeljevala na trditvah, da je upravitelja obvestila, da ji dolžnik ne plačuje zapadlih najemnin in da jih ni plačal niti po pozivu upravitelja. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo iz razloga, ker je ocenilo, da se je poziv upravitelja dolžniku, da naj plača upnici najemnine, ki so zapadle po začetku postopka osebnega stečaja, nanašal na obveznost dolžnika, glede katere mu poslovna sposobnost ni omejena (a contrario 386. členu ZFPPIPP). Tako kot v stečajnem postopku, ki se vodi nad pravno osebo, kot v postopku osebnega stečaja, je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov stečajnega dolžnika (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Ker se poziv upravitelja ni nanašal na kakšnega od ukrepov upravitelja za ugotovitev in povečanje stečajne mase za poplačilo upnikov, ki se bodo poplačali iz stečajne mase in katerih terjatve v stečajnem postopku preizkuša stečajni upravitelj, pač pa na terjatev upnika, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja in ki se ne bo poplačala iz stečajne mase, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da navodilo, ki ga je dal upravitelj na pobudo tega upnika dolžniku, da naj plača najemnine, ne more biti za dolžnika obvezno. Zato na njem tudi upnica ne more opravičiti ugovora proti odpustu obveznosti zaradi razloga kršitve 383.b člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče razlogom sodišča prve stopnje v celoti pritrjuje, dodaja pa še, da je sodelovanje dolžnika s sodiščem in upraviteljem predpisano zaradi dosegljivosti dolžnika sodišču in upravitelju, kakor se tudi imenuje 383.b člen ZFPPIPP, zato drugačne pritožbene trditve materialno pravno niso utemeljene.

5. Pritožnica smiselno očita sodišču prve stopnje tudi zmotno uporabo 399. člena ZFPPIPP, ker ni upoštevalo „lažnih navedb dolžnika na naroku 26. 7. 2016, da ni plačeval najemnin, ker jih ni mogel in da bo obveznosti v naprej plačeval, ker je njegova žena 27. 6. 2016 dobila službo, tega pa ni storil“. Trdi, da je dolžnik po začetku stečaja, ki se je začel oktobra 2015, plačal le mesečne najemnine za april 2016 ter za junij in julij 2016, po njenem stališču zgolj zato, da se izogne uresničitvi grožnje upnice in da pred sodnico naredi vtis vestnega in poštenega dolžnika, čeprav naj bi bilo evidentno, da je najemnine zmožen plačevati. Pritožnica v pritožbi še zatrjuje, da iz ravnanj dolžnika oziroma njegovih navedb na naroku ne izhaja, da bi si prizadeval pridobiti zaposlitev, če je res, da je trenutno brezposeln. Na podlagi teh dejstev v pritožbi trdi, da dolžnik ni vesten niti pošten, da je odpust obveznosti nezakonit, ker si ga dolžnik ne zasluži, sodišču prve stopnje pa očita, da je bistveno kršilo določbe postopka, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter nepravilno uporabilo materialno pravo, ker postopka odpusta ni ustavilo. Pri tem še pove, da je njen interes, da se postopek odpusta obveznosti ustavi, stečajni postopek pa zaključi, s čimer ji bo omogočeno pravočasno zoper dolžnika vložiti izvršbo.

6. Nobeden od pritožbenih očitkov ni utemeljen in se ne nanaša na ugovor, ki ga je upnica utemeljevala zgolj na kršitvi obveznosti dosegljivosti dolžnika sodišču in upravitelju iz 383.b člena ZFPPIPP (2. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP). Sodišče je pravilno odločilo v mejah zatrjevanih razlogov upničinega ugovora. Upnica v ugovoru ni zatrjevala nobene ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, v zvezi s katero bi bilo mogoče sodišču prve stopnje očitati, da ni upoštevalo določbe o namenu odpusta obveznosti iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Vestnosti in poštenja dolžnika sodišče ne ugotavlja v postopku odpusta obveznosti samega po sebi, pač pa le v zvezi z dolžnikovimi ravnanji, ki jih zakon v 399. členu našteva kot tista, ki preprečujejo odpust obveznosti. Stališče upnice o dolžnikovi nepoštenosti zato tudi pritožbeno sodišče ni dolžno presojati.

7. S tem se izkaže, da pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Upnica s pritožbo ni uspela, zato do povrnitve stroškov ni upravičena, sicer pa mora ne glede na uspeh, v skladu z določbo 129. člena ZFPPIPP vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.