Jedro

Akt, katerega odložitev izvršitve tožeča stranka zahteva, je ugotovitvena odločba, s katero tožena stranka ugotavlja, da tožeča stranka ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za opravljanje dodeljenih javnih pooblastil. Take odločbe ni mogoče izvršiti po določbah ZUP, ker se ugotovitvena odločba ne izvršuje, ampak samo učinkuje, zato ni podlage za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. U 601/99-18 z dne 8.3.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe. V obrazložitvi med drugim ugotavlja, da je tožeča stranka zahtevala odložitev izvršitve sporne odločbe tožene stranke z dne 21.1.2000, čeprav ji javna pooblastila iz 2. in 5. točke 2. odstavka 104. člena Zakona o veterinarstvu (Ur.l.RS, št. 82/84, 21/95, 16/96 in 101/99 - ZVet) nikoli niso bila podeljena (2. točka izreka sporne odločbe). Na navedbe v zahtevi o nastanku nepopravljive škode zaradi neizvajanja javnih pooblastil v 1. točki izreka sporne odločbe prvostopno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka nastanka težko popravljive škode ni verjetno izkazala, ker svojih trditev v zahtevi ni konkretizirala z dokazi, ki bi jih morala predložiti že ob vložitvi zahteve.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga odložitev izvršitve le 1. točke izreka v upravnem sporu izpodbijane odločbe z dne 21.1.2000, ki se nanaša na dosedanje izvajanje javnih pooblastil po 3., 4. in 6. točki 104. člena ZVet. V pritožbi navaja, da materialnih dokazov o nastali škodi še ni mogla predložiti sodišču, ampak je lahko le navajala, da neizvajanje javnih pooblastil posega v dejavnost tožeče stranke, ki jo je že opravljala. Posledično bodo navedene okoliščine povzročile propad uveljavljenega sistema zborničnih vrednot in celotno organizacijo te institucije v materialnem smislu, kar bi lahko dokumentirala z materialnimi dokazi šele, ko bo prenehala funkcionirati. Pritožnica tudi poudarja, da je upravno sodišče v vsebinsko enaki zadevi ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe in zadržalo izvajanje upravne odločbe o odvzemu javnih pooblastil, čeprav ni razpolagala z materialnimi dokazi o obstoju škode. Zato tožeča stranka predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da začasno do odločitve v upravnem sporu odloži izvršitev sporne odločbe v 1. točki izreka.

Pritožba ni utemeljena.

V upravnem sporu je izpodbijana odločba z dne 21.1.2000, s katero je tožena stranka v 1. točki izreka ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za:

1.opravljanje nalog kot javna pooblastila: - verificiranje in preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev v zasebni veterinarski dejavnosti in izdajanje dovoljenj za opravljanje določene zasebne veterinarske dejavnosti; - vodenje registra zasebnih veterinarskih organizacij; - opravljanje strokovnega nadzora v zasebni veterinarski dejavnosti.

2.prevzem javnega pooblastila za opravljanje nalog, navedenih v 2. in 5. točki 2. odstavka 104. člena ZVet. Sodišče prve stopnje je zahtevo obravnavalo po 1. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97 - ZUS), ker je tožeča stranka v njej vsebinsko uveljavljala obstoj pogojev iz 2. odstavka 30. člena ZUS. Po tej določbi lahko tožnik, ki je sprožil upravni spor, zahteva od organa, ki je pristojen za izvršbo, da do pravnomočne sodne odločbe odloži izvršitev akta, ki ga izpodbija v upravnem sporu, če bi se z izvršbo prizadejala tožniku težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi in tudi ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Če po preteku v zakonu določenega roka pristojni organ ne odloži izvršitve upravnega akta, lahko tožnik zahteva odložitev iz enakih razlogov od sodišča. Jasno je, da v navedenih določbah ni podlage za izvršitev upravnega akta, če gre za tak upravni akt, ki ga niti ni mogoče prisilno izvršiti.

Akt, katerega odložitev izvršitve tožeča stranka zahteva v pritožbi izrecno le za 1. točko izreka, je - ne glede na obrazložitev spornega akta - ugotovitvena odločba, s katero tožena stranka ugotavlja, da tožeča stranka ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za opravljanje dodeljenih javnih pooblastil. Take odločbe ni možno izvršiti po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker se ugotovitvena odločba ne izvršuje, ampak lahko samo učinkuje. Odložitev učinka ugotovitvene odločbe je sicer možno zahtevati ob izpolnjenih pogojih po 2. odstavku 69. člena ZUS. Toda v tem primeru, ne samo, da tožeča stranka tega ni zahtevala, tudi sicer niti ni jasno, če odločba v delu, ki le ugotavlja, da tožeča stranka ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za opravljanje nalog že podeljenih javnih pooblastil, sploh ima kakšne pravne učinke, ki bi posegali v že obstoječe pravno razmerje, nastalo z delno odločbo tožene stranke z dne 28.5.1996. Zato pritožbeno sodišče zavrača pritožbene ugovore, ki se vsi nanašajo na zatrjevano večjo premoženjsko škodo, ki naj bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS.