Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali začne teči zastaranje terjatev, ki so bile ugotovljene z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, prvi dan po izvršljivosti te odločbe ali šele po njeni pravnomočnosti?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali začne teči zastaranje terjatev, ki so bile ugotovljene z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, prvi dan po izvršljivosti te odločbe ali šele po njeni pravnomočnosti?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep o davčni izvršbi Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4933-156835/2015-5 z dne 9. 2. 2016, s katerim je slednja na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ), št. 35 502-098 1 z dne 31. 8. 2005, ki je postala izvršljiva 4. 10. 2005, odredila, da se zoper tožnico opravi izvršba neupravičeno izplačanih denarnih prejemkov v znesku 3.574,03 EUR, z zamudnimi obrestmi v znesku 986,60 EUR ter stroški izdaje tega sklepa v višini 25,00 EUR in nadaljnjih zamudnih obresti od zneska glavnice od dne 10. 2. 2016 dalje tako, da se opravi določen način izvršbe z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnica pri določeni banki. Zoper sklep o davčni izvršbi je tožnica vložila pritožbo, ki je bila zavrnjena z odločbo Ministrstva za finance, št. DT 498-2-107/2016-2 z dne 14. 2. 2017. 2. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je ZPIZ dne 31. 8. 2005 izdal odločbo, s katero je odločil, da je tožnica dolžna neupravičeno izplačani znesek družinske pokojnine in varstvenega dodatka pri družinski pokojnini, ki ga je prejela v določenem obdobju, plačati na TRR ZPIZ. Navedena odločba je postala izvršljiva 4. 10. 2005 in pravnomočna 21. 1. 2009. Ker tožnica navedene obveznosti pred izdajo izpodbijanega sklepa ni plačala, je predlagatelj izvršbe – ZPIZ, podal predlog za izterjavo te terjatve. V zvezi z ugovorom zastaranja je sodišče prve stopnje sprejelo stališče, da se v obravnavani zadevi ne more upoštevati določba 125. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki se nanaša na zastaranje davčnih obveznosti, temveč določba prvega odstavka 356. člena Obligacijskega zakonika. Po tej določbi pa desetletni rok od izdaje in vročitve sklepa o davčni izvršbi še ni potekel. 3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj. Zavzema se za razlago, da začne zastaranje teči z izvršljivostjo odločbe ZPIZ in ne njeno pravnomočnostjo.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, do so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, zato bo njegova rešitev pomembna za razvoj prava preko sodne prakse. Pričakovati pa je mogoče, da se bo navedeno vprašanje, tudi v zvezi z morebitno uporabo ZDavP-2, pojavilo v večjem številu bodočih primerov. Glede preostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za dopustitev revizije niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.