Jedro

Ker se je upnica na obe vlogi v zvezi z dokazovanjem verjetnosti terjatve, ki jo ima do družbe A., d. o. o. (katere družbenika sta dolžnika) izrecno sklicevala kot na del svoje trditvene podlage, obe vlogi pa je tudi priložila predlogu za zavarovanje, to po presoji pritožbenega sodišča zadošča za preizkus izkazanosti njene terjatve do družbe na podlagi standarda verjetnosti. Sklicevanje upnice na obe vlogi iz pravdnega postopka tudi ni pavšalno, ampak upnica jasno pove v katerem delu navedbe iz vlog predstavljajo del njene trditvene podlage.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper celoten sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnica, ki predlaga, da pritožbeno sodišče v celoti ugodi predlogu za zavarovanje, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da upnica ni zadostila trditvenemu bremenu glede verjetnosti obstoja terjatve, ker ni podala vseh navedb v predlogu, ampak se je sklicevala na navedbe v tožbi in pripravljalni vlogi. Priznava, da vseh navedb v zvezi z obstojem denarne terjatve do družbe A., d. o. o., ki jo vtožuje v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju, opr. št. P 47/2020, ni podala v predlogu za zavarovanje, opozarja pa, da je v predlogu navedla konkretno vsebino denarne terjatve, pravno podlago na kateri ta temelji in dokaze o obstoju terjatve. Glede utemeljitve obstoja denarne terjatve se je sklicevala na vse navedbe v tožbi in pripravljalni vlogi v navedenem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju, obe vlogi pa je tudi priložila predlogu za zavarovanje. Meni, da je na ta način zadostila trditvenemu bremenu.

Predmetna zadeva je po mnenju upnice specifična, saj ima v zavarovanje predlagana terjatev dva dela in zato zahteva dvojno obravnavo. Najprej odločanje o izkazanosti primarne terjatve upnice do odgovorne družbe A., d. o. o., ki jo upnica vtožuje v navedeni pravdi, nato pa še odločanje o izkazanosti terjatve na podlagi 8. člena Zakona o gospodarskih družbah do odgovornih družbenikov družbe (dolžnikov v tej zadevi).

Pritožba se sklicuje na več judikatov, s katerimi želi dokazati, da je stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, napačno in da v obstoječi sodni praksi ni zaslediti stališča, da se stranka v predlogu za zavarovanje z začasno odredbo na navedbe in dokaze iz tožbe in pripravljalnih vlog lahko sklicuje le v primeru, če je predlog za izdajo začasne odredbe vložen v istem postopku. Opozarja, da gre pri odločanju o tožbi in o predlogu za začasno odredbo vedno za povsem ločeno odločanje, četudi obe vlogi obravnava isti sodnik. Če sodna praksa dovoljuje sklicevanje predloga za začasno odredbo na tožbeno (ali drugo) naracijo, je zato to stališče mogoče uporabiti ne glede na tip postopka v katerem se obravnava predlog za začasno odredbo. Če upnik predlogu za začasno odredbo priloži tožbo in dodatno vlogo, na s katero vtožuje denarno terjatev, katere zavarovanje predlaga s predlogom, in se v predlogu za zavarovanje sklicuje na naracijo v obeh vlogah, je po mnenju upnice položaj enak, kot če bi upnik vložil predlog za zavarovanje skupaj s tožbo. Zato ni nobenega razumnega razloga za razlikovanje položaja upnika, ki je vložil predlog za zavarovanje skupaj s tožbo in upnika, ki je predlagal zavarovanje pri drugem sodišču in predlogu priložil tožbo. Upnica meni, da izpodbijana odločitev pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS v zvezi s pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po 270. členu ZIZ izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik pa mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

5. Za izdajo začasne odredbe v pravdi, v kateri se uveljavlja spregled pravne osebe, je treba prvič, verjetno izkazati terjatev do družbe in drugič, verjetno izkazati tudi to, da za družbo odgovarja toženec, torej obstoj pogojev/pogoja za spregled pravne osebe. Obstoj terjatve do družbe je predhodno vprašanje, ki ga lahko reši sodišče samo v postopku zavarovanja z začasno odredbo do stopnje verjetnosti1. 6. Nujna sestavina predloga za zavarovanje je procesno gradivo (dejstva in dokazi), na podlagi katerega upnik izkazuje izpolnjenost zahtevanih zakonskih pogojev, pri čemer mora predlagatelj že v predlogu v zadostni meri opravičiti svoje dokazno breme ter vključiti trditveno in dokazno podlago v zadostnem obsegu, da bo izpolnil pogoje za izdajo začasne odredbe.2 Upnica je v predlogu za zavarovanje izrecno navedla, da se kot del svoje trditvene podlage sklicuje na navedbe iz priložene tožbe in prve pripravljalne vloge v postopku, ki teče pod opr. št. P 47/2020 pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Ker se je upnica na obe vlogi v zvezi z dokazovanjem verjetnosti terjatve, ki jo ima do družbe A., d. o. o. (katere družbenika sta dolžnika) izrecno sklicevala kot na del svoje trditvene podlage, obe vlogi pa je tudi priložila predlogu za zavarovanje, to po presoji pritožbenega sodišča zadošča za preizkus izkazanosti njene terjatve do družbe na podlagi standarda verjetnosti. Sklicevanje upnice na obe vlogi iz pravdnega postopka tudi ni pavšalno, ampak upnica jasno pove v katerem delu navedbe iz vlog predstavljajo del njene trditvene podlage.

7. Pritožba upnice se tako izkaže kot utemeljena, zato je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo ob upoštevanju materialnopravnih stališč in razlogov tega sklepa ponovno presoditi ali so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe.

8. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

1 VSL sklep I Cp 2163/2014. 2 N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV založba, 2015, str. 148.