Jedro

Ker je bil toženkin predlog za odlog plačila sodne takse prepozen, za povrh pa je bilo o enakem predlogu že enkrat odločeno, ga je bilo treba v vsakem primeru zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo toženkin predlog z dne 29. 9. 2014 za odlog plačila sodne takse.

2. Toženka se je pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Ponavlja, da nima likvidnih sredstev na svojem transakcijskem računu in zato sodne takse ne more plačati, kar pa ne pomeni, da tega ne bi zmogla ob koncu postopka. Če je sodišče menilo, da je toženkin predlog nepopoln, bi moralo toženko pozvati k njegovi dopolnitvi. Sicer pa je odločitev nejasna, neobrazložena in je zato ni mogoče preizkusiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženka, ki bi morala dolgovano takso plačati že ob vložitvi pritožbe, tega ni storila niti v naknadnem roku, ki ji ga je določilo sodišče prve stopnje v plačilnem nalogu z dne 3. 2. 2014. Temu je sicer ugovarjala, češ, da je bila taksa napačno odmerjena, ni pa do izteka odrejenega roka predlagala niti delne niti popolne taksne oprostitve. Tako je prvič šele 7. 7. 2014 predlagala, naj ji sodišče odloži plačilo takse do pravnomočne odločitve o pritožbi, češ da takse ne more plačati. Čeprav ji je sodišče druge stopnje v sklepu II Cp 2232/2014 z dne 11. 9. 2014 že pojasnilo, da je bil njen predlog prepozen, je toženka takoj po prejemu navedenega sklepa znova predlagala odlog plačila sodne takse iz istega razloga, namreč, da takse ne more plačati.

5. Sodišče prve stopnje je tudi tokrat toženkin predlog zavrglo, češ da toženka ni navedla opravičljivega razloga za odlog in da ni predložila izjave o svojem premoženjskem stanju. Takšna obrazložitev izpodbijanega sklepa je resda materialnopravno zgrešena. Če namreč stranka ne navede opravičljivega razloga za taksno oprostitev, je to lahko kvečjemu razlog za zavrnitev in ne za zavrženje njenega predloga. Poleg tega so izjava o premoženjskem stanju stranke ter morebitna druga dokazila o njenem finančnem in likvidnostnem stanju formalni pogoj za popolnost vloge, zato mora sodišče v skladu s tretjim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pred odločitvijo stranko pozvati k dopolnitvi njenega predloga za taksno oprostitev.

6. Čeprav je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z navedeno zakonsko zahtevo, pa toženka drugačne odločitve o predlaganem odlogu plačila sodne takse ne more doseči. Kot že navedeno, je bil njen predlog prepozen, za povrh pa je bilo o enakem predlogu že enkrat odločeno. Toženka potemtakem ni upravičena do vsebinske obravnave svojega predloga, zato ga je bilo treba v vsakem primeru zavreči. Tako se pokaže, da je odločitev sodišča prve stopnje sicer pravilna, le razlogi zanjo so drugačni od tistih, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

7. Pritožbeni razlogi torej niso podani, zato je sodišče druge stopnje toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Na preostale pritožbene trditve ni treba odgovarjati, ker niso relevantne. Ker pa se toženka izpolnitvi svoje taksne obveznosti upira s kopičenjem očitno neutemeljenih pravnih sredstev, ni odveč opozorilo, da lahko sodišče stranki, ki zlorablja svoje pravice v postopku, v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZPP izreče denarno kazen do 1.300,00 EUR. Po presoji pritožbenega sodišča ni tehtnih razlogov, ki bi sodišču prve stopnje preprečevali uporabo navedenega zakonskega pooblastila.