Jedro

Vprašanje dostopa iz kakršnihkoli drugih razlogov, ki je kot stranski učinek prepovedi sedaj tudi preprečeno, bi družba, ki je bila seznanjena z odločbo o prepovedi prirejanja iger na srečo in s posledicami njene izvršitve, pri prostovoljni izvršitvi lahko uredila tako, da bi morebitne druge podatke in informacije prenesla tudi na druge svoje spletne strani, ki jih ima postavljene in do katerih se dostop ne omejuje, pa tega ni storila. Predlagana obremenitev, ki bo družbi nastala glede na pozitivne učinke na strani javnega interesa zato ne pomeni kršitve načela sorazmernosti.

Predlagani ukrep ne posega v zaupnost, ki jo morajo ob tem zagotavljati ponudniki storitev elektronskih komunikacij.

Nasprotna stranka preuranjeno in neupravičeno sklepa, da se podatek o IP naslovu kakorkoli beleži v dnevniških datotekah strežnika nadzornega organa. Nadzorni organ s tem zagotavlja spoštovanje ZVOP-1, informacijski pooblaščenec pa je s tem v zvezi že opravil nadzor in ugotovil, da ob tem ne prihaja do kršitev ZVOP-1. Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o pravici do prirejanja iger na srečo, temveč za način izvršitve že izrečene prepovedne odločbe, ugovoru o neskladnosti izvršitve prepovedne odločbe s pravom EU ni mogoče slediti.

Ker gre za nujno informacijo, ki mora biti predlagatelju zagotovljena zaradi izvajanja nadzora v skladu z določbami ZIS, je bilo nasprotni stranki odrejeno, da mora predlagatelju poslati poročilo o izvršenem ukrepu.

Izrek

Predlogu se ugodi tako, da se nasprotni stranki odredi: da mora v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa omejiti dostop do spletne strani X. in sicer s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova X. v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani Y. ter da mora v roku 8 dni po omejitvi dostopa do spletnih strani Posebnemu davčnemu uradu poslati poročilo o izvedbi naloženega ukrepa z navedbo imen in IP naslovov DNS strežnikov, na katerih je ponudnik izvršil naloženi ukrep preusmeritve.

Obrazložitev

Predlagatelj je v izreku naveden predlog utemeljil, da je v okviru postopka nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev ugotovil, da v Republiki Sloveniji preko interneta na spletnem naslovu X., družba A. Limited še vedno prireja igre na srečo brez dovoljenja oziroma koncesije Vlade RS. Omenjeni družbi je bila dne 27. 12. 2013 izdana odločba o prepovedi prirejanja iger na srečo v RS, št. 46161-151/2013/8/02-3001-06, ki je dne 25. 1. 2014 postala pravnomočna. V 2. točki izreka je bilo navedeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Zavezanec odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo ni izvršil, čeprav bi jo lahko in naredil vse, kar je v njegovi moči, da dejavnosti ne bi več opravljal v RS in sicer tako, da bi npr. izvršil tehnične in organizacijske ukrepe, kot so blokada slovenskih IP naslovov, umaknil informacije v slovenskem jeziku, preprečil prijave v sistem igralcem s prebivališčem v RS itd., vendar tega ni storil. Nadzorni organ zato predlaga ukrep omejitve, na način kot ga opredeljuje 107. a člen Zakona o igrah na srečo (ZIS). Ob upoštevanju načela sorazmernosti predlaga, da sodišče ponudniku storitev informacijske družbe družbi B. odredi, da v naslednjem dnevu po prejemu odločbe omeji dostop do navedene spletne strani na način, ki je za ponudnika najmanj obremenjujoč in ima najmanj stranskih učinkov, to je z onemogočitvijo pretvorbe tekstovnega spletnega naslova v IP naslov na DNS strežnikih, ki jih ima v lasti ali v upravljanju, s preusmeritvijo na IP naslov spletne strani Y., na kateri je objavljena informacija o preusmeritvi in razlogih zanjo. Hkrati predlaga, da mora po omejitvi dostopa do spletne strani na PDU poslati poročilo o izvedbi naloženega ukrepa.

Nasprotna stranka je v odgovoru na predlog navedla, da predlog za omejitev dostopa do spletne strani ne upošteva 107. a člena ZIS, načela sorazmernosti ter da izvršitev ni predlagana na način, ki bi bil najmanj obremenjujoč. Namreč s splošno preusmeritvijo na drug IP naslov se ne prepreči / omeji samo iger na srečo, ampak tudi vse tudi druge obiske spletnega mesta iz kakršnihkoli drugih razlogov, poleg tega pa se s predlaganim ukrepom ne da uspešno doseči želenega cilja, saj se ukrep zlahka zaobide z več tehničnimi rešitvami. Predlagana rešitev tudi direktno krši specialno ureditev na področju elektronskih komunikacij, konkretno 147. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki opredeljuje zaupnost komunikacij. Predlog izreka pomeni poseg v komunikacijo, kar skladno z ZEKom-1 ni dovoljeno. Predlog krši tudi obveznost posredovanja podatkov operaterju skladno z ZEKom-1. IP naslov sodi med podatke iz 164. člena ZEKom-1, te pa operater hrani za namene, ki so taksativno določeni v 163. členu ZEKom-1. Podatke se lahko posreduje zgolj na podlagi zaprosil in odredb, ki so jo jih podali taksativno določeni organi (npr. ZKP – policija, ZSOVA – SOVA). Predlog v praksi pomeni, da bo ob vklopu preusmerjanja predlagatelj pričel pridobivati IP naslove operaterjevih uporabnikov, upoštevajoč specialno zakonodajo na področju elektronskih komunikacij pa do teh podatkov ni upravičen, ker ni naveden med upravičenci iz 163. člena ZEKom-1. Ukrep ni sorazmeren, ker predlagatelj za dosego namena teh podatkov ne potrebuje. Namen je prenehanje uporabe navedene spletne strani, nikakor pa ne zbiranje naročniških podatkov strank operaterjev. Predlog krši tudi zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov, saj IP naslov skladno z Zakonom o varstvu podatkov (ZVOP) pomeni osebni podatek. Pri predlagatelju bo nastala zbirka osebnih podatkov posameznikov, ki so želeli obiskati spletno stran, a so bili preusmerjeni, za takšno zbirko osebnih podatkov pa ni zakonske podlage. Ukrep se lahko izvede tudi z milejšimi posegi – blokado dostopa do spletne strani brez zbiranja podatkov IP naslovov. V zvezi z vprašanjem zbiranja varstva osebnih podatkov predlaga, da sodišče pridobi mnenje informacijskega pooblaščenca. Meni tudi, da ureditev – 107. a člen ZIS ni v skladu z določbo 56. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zato je podana situacija, ko lahko naslovno sodišče predlaga sodišču Evropske unije izdajo predhodne odločbe o vprašanju skladnosti določbe 107.a člena ZIS s 56. členom PDEU. Smiselno predlaga zavrnitev predloga.

Predlog je utemeljen v obsegu in na način, kot je razvidno iz izreka in obrazloženo v nadaljevanju.

Po 107. a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, na predlog Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije Vlade. V predlogu mora biti, ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, določen obseg omejitve in način njene izvršitve. Omejitev dostopa do spletne strani pa se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (načelo sorazmernosti).

Sodišče ni sledilo predlogu glede izpolnitvenega roka, saj pritožba iz petega odstavka 107.a člena ZIS ni urejena kot nesuspenzivno pravno sredstvo. Kot primeren rok, v katerem bo nasprotna stranka mogla izvesti naloženi ukrep, je sodišče določilo rok 15 dni od pravnomočnosti sklepa.

V nadaljevanju se sodišče opredeljuje do ugovorov za katere šteje, da se nanašajo na materialni obseg določbe 107.a člena ZIS, torej na obseg omejitve in način izvršitve, če ne bi bilo upoštevano načelo sorazmernosti in okvir tehničnih možnosti, oziroma dejstva, da predlagani način za nasprotno stranko ni v najmanjši meri obremenjujoč.

Nasprotna stranka ugovarja, da predpostavki iz 107.a člena ZIS nista upoštevani, saj se s splošno preusmeritvijo na drug IP naslov ne prepreči/omeji samo iger na srečo, ampak tudi vse druge obiske spletnega mesta iz kakršnihkoli drugih razlogov. Ugovor ne more biti upoštevan. Predlagatelj je namreč predlagal omejitev dostopa le do spletne strani, na kateri se nahaja ponudba nezakonitih iger na srečo, ne pa tudi do drugih spletnih strani pravne osebe, ki igre organizira oziroma prireja. Vprašanje dostopa iz kakršnihkoli drugih razlogov, ki je kot stranski učinek prepovedi sedaj tudi preprečeno, bi družba, ki je bila seznanjena z odločbo o prepovedi prirejanja iger na srečo in s posledicami njene izvršitve, pri prostovoljni izvršitvi lahko uredila tako, da bi morebitne druge podatke in informacije prenesla tudi na druge svoje spletne strani, ki jih ima postavljene in do katerih se dostop ne omejuje, pa tega ni storila. Predlagana obremenitev, ki bo družbi nastala glede na pozitivne učinke na strani javnega interesa zato ne pomeni kršitve načela sorazmernosti.

Nadalje nasprotna stranka ugovarja, da se s predlaganim ukrepom ne da uspešno doseči želenega cilja, saj se kljub predlagani rešitvi izrečeni ukrep zlahka zaobide z več tehničnimi rešitvami (z vpisom spletne igralnice se vpiše IP naslov neposredno v naslovno vrstico brskalnika; opravi se sprememba nastavitev na svojem računalniku, kjer sam določiš preslikavo med imenom in IP naslovom; z izbiro javnih prosto dostopnih DNS strežnikov; preko posebnega programa, ki ga da na voljo igralnica). Odrejeni način izvršitve je po presoji Urada, ki je strokovni organ najbolj učinkovit za večino dostopov preko interneta, ki poteka z zbiranjem spletnih povezav, ki jih ponujajo iskalniki, ali so na voljo na portalih, torej gre za ukrep, ki najmanj obremenjuje ponudnika storitev informacijske družbe. Sam predlagatelj pripoznava, da gre za cenejši in najenostavnejši ukrep, ki ima najmanj neželenih stranskih učinkov, je pa zato tudi manj učinkovit. Da temu ne bi bilo tako, torej da bi bil kateri od ukrepov za nasprotno stranko manj obremenjujoč (ob enaki učinkovitosti) pa nasprotna stranka ne zatrjuje.

Sodišče ne more slediti nasprotni stranki, da predlagana rešitev direktno krši specialno ureditev na področju elektronskih komunikacij, 147. člen ZEKom-1, ki opredeljuje zaupnost komunikacij. Ta člen opredeljuje, da se zaupnost komunikacij s tem zakonom zagotavlja z namenom varovanja pričakovane zasebnosti na področju uporabe elektronskih komunikacij, zagotavljanja svobode komuniciranja in svobode izražanja. Nadalje opredeljuje, da se zaupnost komunikacij nanaša na vsebino komunikacij, podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s prenosom vsebine, ter dejstva in okoliščine v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena. Sodišče soglaša s presojo predlagatelja, da predlagani ukrep ni povezan z vsebino komunikacij, ter s podatki o prometu in lokacijskimi podatki, povezanimi s prenosom vsebine komunikacij, ter se dotika zgolj dejstev in okoliščin v zvezi s tem, da povezava, ki bi bila potrebna za prenos vsebine, ni bila vzpostavljena. Vendar s tem predlagani ukrep ne posega v zaupnost, ki jo morajo ob tem zagotavljati ponudniki storitev elektronskih komunikacij. Poudariti je tudi, da so ponudniki storitev informacijske družbe po 4. členu ZEKom-1 dolžni izvajati elektronske komunikacijske storitve pod pogoji določenimi v tem zakonu in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi ter v skladu z drugo veljavno zakonodajo. ZEKom-1 se torej kot specialni predpis na področju elektronskih komunikacij navezuje tudi na spoštovanje ZIS, kot druge veljavne zakonodaje.

Nasprotna stranka meni, da predlog krši tudi zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov, saj IP naslov pomeni osebni podatek. Meni, da bo kot posledica preusmeritve in sporočanja IP naslovov uporabnikov sporne spletne strani, nastala pri predlagatelju zbirka osebnih podatkov posameznikov, za takšno zbirko osebnih podatkov, pa ni zakonske podlage. V zvezi s tem sodišče sledi predlagatelju, da nasprotna stranka preuranjeno in neupravičeno sklepa, da se podatek o IP naslovu kakorkoli beleži v dnevniških datotekah strežnika nadzornega organa. Nadzorni organ s tem zagotavlja spoštovanje Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), informacijski pooblaščenec pa je s tem v zvezi že opravil nadzor in ugotovil, da ob tem ne prihaja do kršitev ZVOP-1. Da bi bilo drugače, torej da sodišče ne bi smelo slediti predlagatelju, ki je strokoven organ, iz navedb nasprotne stranke ne izhaja.

Sodišče pa tudi sodi, da ni utemeljen ugovor o neskladnosti določbe 107.a člena ZIS s pravom EU. Področje iger na srečo je iz PDEU izločeno in ureditev prepuščena nacionalnim zakonodajam. Iz sodb SEU pa tudi izhaja, da lahko države predpišejo omejitve za dejavnost organiziranja iger na srečo, ki sicer po vsebini pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev iz 56. člena PDEU, če so zato izpolnjeni upravičeni razlogi (nediskriminatornost, sorazmernost). Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor o pravici do prirejanja iger na srečo, temveč za način izvršitve že izrečene prepovedne odločbe, sodišče ugovoru o neskladnosti izvršitve prepovedne odločbe s pravom EU ne more slediti. Posledično zato sodišče ni sledilo predlogu nasprotne stranke, da postavi predhodno vprašanje glede razlage 56. člena PDEU v zvezi z določbo 107.a člena ZIS.

Sodišče je sledilo predlogu tudi v delu, da se nasprotni stranki odredi, da mora predlagatelju poslati poročilo o izvršenem ukrepu, saj je štelo, da gre za nujno informacijo, ki mora biti predlagatelju zagotovljena zaradi izvajanja nadzora v skladu z določbami ZIS.

Sodišče je glede na navedeno predlogu predlagatelja ugodilo na podlagi 107.a člena ZIS v obsegu in na način, kot izhaja iz izreka sklepa.

Sodišče je glede na navedeno predlogu ugodilo na podlagi 107. a člena ZIS v obsegu in na način kot izhaja iz izreka sklepa.