Jedro

Nasprotni predlog se mora nanašati na točko, ki je na dnevnem redu, tako da ne sme pomeniti predloga za odločanje o takem vprašanju, ki ga ni na dnevnem redu skupščinskega zasedanja. Nasprotni predlog je torej pobuda, da se o določenem vprašanju, ki je na dnevnem redu skupščine, ne odloči tako, kot predlaga uprava (kot sklicateljica skupščine ter v tej zvezi kot predlagateljica dnevnega reda in oblikovalka predloga sklepa), temveč tako, kot predlaga delničarka (sestavljalka nasprotnega predloga).

Izrek

1.)Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. 2.)Tožena stranka sama krije stroške pritožbe. 3.)Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je skupščinski sklep tožene stranke (o tem, da se del nerazporejenega dobička iz preteklih let, do vključno leta 1996, v višini 4.000.000,00 SIT, nameni za izplačilo dividend, 48,29 SIT za delnico) ničen (1. točka izreka). Toženi stranki pa je naložilo povrnitev 436.318,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.04.2001 do plačila (2. točka izreka). Tožena stranka se je proti navedeni sodbi pritožila (po pooblaščeni odvetnici). Uveljavljala je vse pritožbene razloge, predlagala pa spremembo izpodbijane sodbe s stroškovno zavrnitvijo tožbenega zahtevka oz. njeno razveljavitev z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Pri tem je priglasila stroške pritožbe. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila (po pooblaščenem odvetniku). Prerekala je pritožbene navedbe in predlagala potrditev izpodbijane sodbe. Pri tem je priglasila stroške pritožbenega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje drugostopenjske odločbe do plačila. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka je v pritožbi navedla, da naj bi bila tožba prepozna, vendar te svoje trditve ni pojasnila. Sicer pa iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožba (z dne 30.07.1999) na ugotovitev ničnosti sklepa skupščine (z dne 20.07.1999) vložena v roku iz 1. odstavka 360. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da ni odločilo o podrednem zahtevku na razveljavitev sklepa skupščine, vendar pa ta očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno najprej odločilo o zahtevku na ugotovitev ničnosti sklepa skupščine, saj je bil ta v tožbi označen kot prvi. Šele če bi ugotovilo, da ta (primarni) zahtevek ni utemeljen, pa bi odločalo o naslednjem (podrednem) zahtevku (na razveljavitev sklepa skupščine). Gl. 3. odstavek 182. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato tudi niso upoštevne pritožbene navedbe tožene stranke, ki se nanašajo na (ne)napoved izpodbijanja. Predmet obravnavane tožbe ni izpodbijanje sklepa o potrditvi letnega poročila (370. člen v zvezi s 364. členom ZGD) niti izpodbijanje sklepa o delitvi dobička (368. člen ZGD), ampak ugotovitev ničnosti sklepa, ki je bil sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z 281. - 287. členom ZGD (tretja alinea 1. odstavka 359. člena v zvezi s 1. odstavkom 286. člena ZGD). Torej niso upoštevni tisti pritožbeni razlogi, ki se ne nanašajo na spremembo (razširitev) dnevnega reda zasedanja skupščine tožene stranke. Sodišče druge stopnje se namreč strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da pri predlogu sklepa, ki ga je podala D.P. MAVRICA d.d., Ljubljana, Resljeva 1, ni šlo za nasprotni predlog delničarke tožene stranke (po 288. členu ZGD), pač pa za predlog spremembe oz. razširitve dnevnega reda zasedanja skupščine po 1. odstavku 286. člena ZGD. Nasprotni predlog se mora namreč nanašati na točko, ki je na dnevnem redu, tako da ne sme pomeniti predloga za odločanje o nekem vprašanju, ki ga ni na dnevnem redu skupščinskega zasedanja. V konkretnem primeru pa je bil predlog sklepa redne skupščine tožene stranke pod tč. 4 "sprejem sklepa o ugotovitvi in delitvi dobička za leto 1998", ne pa izplačilo dividend (48,29 SIT na delnico) iz dela nerazporejenega dobička iz preteklih let, do vključno leta 1996, v višini 4.000.000,00 SIT. Torej pri predlogu D.P. d.d., Ljubljana, ni šlo za predlog, da se o vprašanju, ki je bilo na dnevnem redu skupščine pod tč. 4, ne odloči tako, kot je predlagala uprava (kot sklicateljica skupščine ter v tej zvezi kot predlagateljica dnevnega reda in oblikovalka predloga sklepa), temveč tako, kot je predlagala delničarka (sestavljalka nasprotnega predloga), ampak je dejansko šlo za predlog za odločanje o nekem vprašanju, ki ga ni bilo na dnevnem redu skupščinskega zasedanja. Nasprotni predlog bi namreč npr. bil, da se dobiček za leto 1998 ne deli. Ker pa predlog za spremembo oz. razširitev dnevnega reda skupščinskega zasedanja ni bil objavljen v roku iz 1. odstavka 286. člena ZPP (čemur tožena stranka v pritožbi niti ni oporekala), se pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je ugotovilo ničnost sklepa skupščinskega zasedanja, da se del nerazporejenega dobička iz preteklih let, do vključno leta 1996, v višini 4.000.000,00 SIT, nameni za izplačilo dividend (48,29 SIT na delnico). Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo ter zakonito in pravilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (1. točka izreka). Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP sklenilo, da sama krije stroške pritožbenega postopka (2. točka izreka). Ker odgovor na pritožbo ni prispeval k boljši razjasnitvi zadeve, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP sklenilo, da tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka (3. točka izreka).