9. 9. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe CELOVITE STORITVE, trgovina in storitve, d. o. o., Maribor, in Bojana Rajtmajerja, Piran, ki ju zastopa Velimir Cugmas, odvetnik v Slovenskih Konjicah, na seji 9. septembra 2019

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. ZSV 239/18 z dne 29. 3. 2019 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 67.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) in četrtega odstavka 7. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 14/18) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z v izreku navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Mariboru v pretežnem delu zavrnilo zahtevo pritožnikov za sodno varstvo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije o prekršku z dne 8. 1. 2018, s katero sta bila pritožnika spoznana za odgovorna storitve več prekrškov po 23. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14, 47/15 in 43/19, ZPDZC-1). Pritožnika zatrjujeta kršitev pravic iz 2., 14., 15., 16., 22., 23., 27., 28., 29., 66., 74. in 155. člena Ustave in pravic iz 6., 13., 17. in 18. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ter predlagata izjemno obravnavo ustavne pritožbe.

2.Pritožnika vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 67.a člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3) in četrtega odstavka 7. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3A), s katerim je bil navedeni člen uveljavljen v ZJN-3. Zatrjujeta, da naj bi izpodbijani 67.a člen ZJN-3 neposredno posegal v njun pravni položaj. S sodbo z dne 29. 3. 2019 naj bi bilo pravnomočno ugotovljeno, da sta pobudnika v letu 2015 storila prekršek s področja zaposlovanja. Pobudnica – pravna oseba – naj bi na primer že v letu 2015 sklenila pogodbe v postopku javnega naročanja. Na osnovi javnih naročil naj bi imela sklenjene pogodbe z 72 naročniki. Člen 67a ZJN-3, ki določa sankcijo prekinitve pogodbe zaradi ugotovljenih najmanj dveh prekrškov s področja zaposlovanja v obdobju treh let, naj bi začel veljati 1. 4. 2018, uporabljati pa naj bi se začel šele 1. 11. 2018. Pobudnika naj bi zadele sankcije prekinitve pogodbe in nadaljnje nezmožnosti sodelovanja v postopkih javnega naročanja, čeprav naj v času storitve prekrška takšna sankcija še ne bi bila določena. To naj bi bilo v nasprotju z načelom zakonitosti (28. člen Ustave) in prepovedjo retroaktivne veljavnosti zakona (155. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena, predlog za izjemno obravnavo sicer nedovoljene ustavne pritožbe pa ni utemeljen (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).

5.Ker izpodbijana sodba Okrajnega sodišča v Mariboru ne temelji na določbah ZJN-3, vložitev ustavne pritožbe zoper njo ne utemeljuje pravnega interesa pobudnikov za pobudo.

6.Pobudnik – zakoniti zastopnik pravne osebe – nima pravnega interesa za izpodbijanje 67.a člena ZJN-3 in četrtega odstavka 7. člena ZJN-3A. Navedeni določbi urejata razmerje med naročnikom in izvajalcem, ne pa tudi razmerja med naročnikom in zakonitim zastopnikom izvajalca.

7.Člen 67a ZJN-3 in četrti odstavek 7. člena ZJN-3A ne učinkujeta neposredno. Navedeni določbi urejata javna naročila za izvajanje podpornih aktivnosti naročnika. Po točki c) drugega odstavka 67.a člena ZJN-3 mora naročnik periodično preverjati, ali je v zadnjih treh letih pred dnevom tega preverjanja pristojni organ pri izvajalcu ali njegovemu podizvajalcu ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila pravnomočno izrečena globa za prekršek. Peti odstavek istega člena ZJN-3 pa določa, da mora pogodba vsebovati določilo, da je sklenjena pod razveznim pogojem, ki se v primeru izpolnitve okoliščin iz drugega odstavka tega člena ter ob upoštevanju četrtega odstavka istega člena uresniči z dnem sklenitve nove pogodbe ali okvirnega sporazuma o izvedbi javnega naročila za predmetno naročilo. Iz dopisa z dne 13. 11. 2018, ki sta ga pobudnika priložila pobudi, izhaja, da je eden od naročnikov ugotovil, da pobudnica – pravna oseba – zaradi pravnomočno ugotovljenih prekrškov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev po ZJN-3. To naj bi bil hkrati tudi eden od pogodbeno določenih razlogov, zaradi katerih naj bi lahko naročnik pogodbo o opravljanju storitev enostransko odpovedal. Vendar pobudnica – pravna oseba – ne izkazuje, da bi ji bila pogodba že odpovedana, veljavnost morebitne odpovedi pogodbe pa bo odvisna ne samo od razlage 67.a člena ZJN-3, temveč tudi od razlage pogodbe. Pobudnica – pravna oseba – bo lahko v primeru odpovedi pogodbe uveljavljala nezakonitost odpovedi po sodni poti, po izčrpanju pravnih sredstev pa bo lahko skupaj z ustavno pritožbo vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 67.a člena ZJN-3.

8.Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik