Jedro

Prošnja za azil se kot očitno neutemeljena zavrne tudi tedaj, če prosilec zavaja oziroma zlorablja azilni postopek, kar je podano tudi tedaj, če je prošnja vložena z namenom odložitve odstranitve iz Slovenije. To pa je podano tudi tedaj, če prosilec vloži prošnjo za azil potem, ko mu je kot tujcu že izrečen ukrep prisilne odstranitve iz države.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odl. US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12.10.2006; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi 1. alinee 2. odstavka 35. člena v zvezi s 5. alineo 36. člena Zakona o azilu (ZAzil-UPB2, Uradni list RS, št. 51/06 in 37/06 - sklep US) kot očitno neutemeljeno zavrnila tožnikovo drugo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji, ker je zavajal oziroma zlorabljal azilni postopek, saj je prošnjo za azil vložil z namenom, da odložil prisilno odstranitev iz Slovenije; hkrati je odločila, da mora Slovenijo zapustiti v roku enega dneva.

Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev v obravnavani zadevi navedla tožena stranka. Povzelo je vsebino določb 1. alinee 2. odstavka 35. člena in 5. alinee 36. člena, 1. odstavka 8. člena in 2. odstavka 25. člena ZAzil. Pojasnilo je, da tožnik, ki je ilegalno prišel v Slovenijo po lastnih navedbah nekaj dni pred 13.9.2006, ko so ga ob 19.30 ob kontroli premeta na regionalni cesti pri naselju B. prijeli policisti, ni zaprosil za azil v najkrajšem možnem času, kot to zahteva 1. odstavek 8. člena ZAzil, saj je lastnoročno napisano namero za vložitev druge prošnje za azil podal šele 15.9.2006 (prvo prošnjo je vložil koncem leta 2002, vendar je bil postopek v zvezi z njo ustavljen, ker je zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil), temveč jo je vložil šele po tem, ko je bil 14.9.2006 pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju obravnavan zaradi kršitve 98. člena Zakona o tujcih (ZTuj), kjer mu je bila s sodbo z dne 14.9.2006, izrečena denarna kazen in stanska kazen izgona tujca iz države za 6 mesecev. Na podlagi te sodbe je bil nastanjen v Center za tujce, kjer je čakal na odstranitev iz države.

Zoper prvostopno sodbo se tožnik pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb upravnega postopka, nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnih predpisov. Že v tožbi je navedel, da je v svoji prvi prošnji leta 2002 navedel, da je izvorno državo zapustil zaradi političnih problemov. Preganjajo ga moldavski komunisti, ker je bil član krščansko demokratske narodne partije. Zaradi njegovih aktivnosti so ga rezali z nožem, napadali s sekiro in nanj streljali. Njegov otrok se nahaja pri družini njegovega brata. Navedel je tudi ime osebe, ki ga ogroža. Po letu 2002 so se razmere v izvorni državi še poslabšale. Ko se je po letu 2002 vrnil vanjo, so ga zaprli v pripor, zapor in psihiatrično bolnišnico, od koder je pobegnil. Prvostopno sodišče ga ni zaslišalo, zato je treba njegovo sodbo razveljaviti že iz tega razloga. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi, izpodbijano sodbo tako spremeni, da prošnji za priznanje političnega azila v Republiki Sloveniji ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Azil je oblika mednarodne zaščite, ki jo država prizna tujcu zaradi njegove individualne ogroženosti v smislu razlogov, ki jih določa ZAzil oziroma Konvencija o statusu beguncev s protokoli (Ženevska konvencija), in sicer zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodnostni pripadnosti, pripadnosti določenemu političnemu prepričanju oziroma določeni družbeni skupini, če so za to izpolnjene okoliščine, ki jih določa ZAzil. O prošnji za azil pa se lahko odloča v rednem azilnem postopku (1. odstavek 34. in 1. odstavek 35. člena ZAzil), če pa so izpolnjeni predpisani pogoji, pa tudi v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku (2. odstavek 35. člena ZAzil). V pospešenem azilnem postopku organ o prošnji odloči takoj in jo kot očitno neutemeljeno zavrne tudi, če prošnja temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja (1. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil), kar je podano med drugim tudi takrat, če je prosilec prošnjo vložil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev (5. alinea 36. člena ZAzil).

Prav na te določbe pa je po presoji pritožbenega sodišča pravilno oprla svojo odločitev v tem primeru tožena stranka, pravilno in zakonito pa je odločilo tudi prvostopno sodišče, ki je odločitvi in razlogom tožene stranke pritrdilo v izpodbijani sodbi. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožnik (drugo) prošnjo za azil vložil z namenom, da odloži prisilno odstranitev iz Slovenije. To izhaja iz dejstev, da je to njegova druga prošnja za azil, torej je bil že v prejšnjem postopku seznanjen s svojimi pravicami in obveznostmi; da je v Slovenijo po lastnih navedbah prišel nekaj dni pred 13.9.2006, ko so ga prijeli policisti; da je namero za vložitev prošnje za azil lastnoročno napisal 15.9.2006, to je po tem, ko je bil dne 14.9.2006 pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju obravnavan zaradi kršitve 98. člena ZTuj, kjer mu je bila s sodbo z dne 14.9.2006, izrečena denarna kazen in stranska kazen izgona tujca iz države za 6 mesecev; ter dejstva, da je bil istega dne na podlagi te sodbe nastanjen v Center za tujce, kjer je čakal na odstranitev iz države. V skladu s 1. odstavkom 8. člena ZAzil, pa bi moral kot tujec, ki je ilegalno prišel v Slovenijo, (namero za vložitev) prošnjo za azil vložiti pri pristojnem organu (ministrstvo za notranje zadeve, azilni dom ali policija, 2. odstavek 25. člena ZAzil) v najkrajšem času, tega pa tožnik, ki je bil vse od 13.9.2006 pod nadzorom policije, torej organa, pri katerem se prošnja lahko vloži, ni storil vse do 15.9.2006, ko mu je kot tujcu grozila prisilna odstranitev iz Slovenije.

Glede na navedeno je nedopustno uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja (5. odstavek 72. člena ZUS), neutemeljena pa sta pritožbena razloga bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Zaradi opustitve oprave glavne obravnave je po 4. odstavku 72. člena ZUS podana bistvena kršitev pravila postopka v upravnem sporu le tedaj, kadar je to vplivalo ali bi lahko vplivalo na pravilnost oziroma zakonitost sodbe, kar pa v tem primeru ni. Tožnik namreč niti v tožbi niti v pritožbi ni navedel dejstev oziroma dokazov, ki bi lahko vplivali na pravilen in zakonit sklep tožene stranke in prvostopnega sodišča, da je prošnjo za azil vložil z namenom odložitve prisilne odstranitve iz Slovenije, kar je bil razlog za zavrnitev njegove prošnje v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku. Njegove tožbene in pritožbene navedbe so se namreč nanašale na okoliščine, ki bi bile pravno pomembne v rednem azilnem postopku, ki pa ga glede na navedeno v tem primeru ni bilo treba opraviti, saj je bilo o tožnikovi prošnji mogoče odločiti v pospešenem azilnem postopku, v katerem pa okoliščine, ki jih je navajal, za odločitev niso pravno pomembne.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.