Jedro

ZPP v 318. členu sicer izrecno ne določa, kakšno mora biti ravnanje sodišča v zvezi s tožnikovo dopolnitvijo tožbe, vendar je teorija in sodna praksa zavzela stališče, da mora sodišče z novimi navedbami tožnika in s sklepom sodišča s pozivom na dopolnitev tožbe, seznaniti toženca ter tožnikovo dopolnitev tožbe vnovič vročiti tožencu v odgovor. Šele, če toženec tudi takrat, ko je seznanjen tako s pogledi sodišča na sklepčnost tožbe kot tožnikovim odzivom na to stališče, ostane pasiven, pa lahko sodišče prve stopnje, ob izpolnitvi tudi drugih pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP, izda zamudno sodbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se zamudna sodba sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dne 25. 10. 2019 izdano zamudno sodbo razsodilo: - pod točko I izreka, da sta dediča prvotnega toženca S. U. S. U. in T. U. dolžna tožnici vrniti ½ podarjenih nepremičnin, parc. št. 231/1, 231/3, 232, 235/2, 239/1, 239/2, 240, 241/1 in 253/7, vse k.o. ... ter dovoliti vknjižbo na ime tožnice; - pod točko II izreka prvemu in drugemu tožencu naložilo, v 15 dneh tožeči stranki povrneta 522,64 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastopa zamude dalje.

2. Zoper sodbo se je pritožil prvotoženec S. U. V pritožbi je uveljavljal pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijana zamudna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi je navajal, da je bila izpodbijana zamudna sodba izdana v nasprotju z določili 318. člena ZPP ter da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo upoštevajoč, da prvotni toženec S. U. v 30. dneh od prejema tožbe (to je prejel 20. 12. 2018) nanjo ni odgovoril in po takratnem stanju. Vendar pa takrat tožba ni bila sklepčna in pogoji za izdajo zamudne sodbe tako niso bili izpolnjeni. Po pozivu sodišča prve stopnje s sklepom na dopolnitev tožbe z dne 29. 1. 2019 (ki toženi stranki nikoli ni bil vročen, kar pomeni podanost bistvene kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) je namreč tožnica tožbo z vlogo z dne 31. 1. 2019 dopolnila. Ker je prvotni toženec umrl 30. 1. 2019 in je z njegovo smrtjo ex lege prišlo do prekinitve postopka, so glede na določbo tretjega odstavka 207. člena ZPP učinki tožnikove vloge z dne 31. 1. 2019 lahko za nasprotno stranko nastopili šele 14. 3. 2019, ko je sodišče izdalo sklep o nadaljevanju postopka in hkrati z njim vročilo dedičema pokojnega S. U. tudi vlogo tožnice z dne 31. 1. 2019 ter jima dalo tudi rok za odgovor na tožbo. Prvo toženec je v postavljenem roku obrazložen odgovor na tožbo tudi vložil. Po stališču pravne teorije, tako tudi sklep VSL I Cp 691/2014, mora sodišče toženo stranko seznaniti z navedbami tožnika v dopolnitvi tožbe, da se lahko o njih izjavi. Toženec pa mora biti seznanjen tudi z vsemi procesnimi dejanji sodišča, torej tudi s sklepom po tretjem odstavku 318. člena ZPP. Zato pa je stališče sodišča prve stopnje, da je bila vročitev dopolnitve tožbe z dne 31. 1. 2019 novima tožencema nepotrebna, pravno zmotno. Izpodbijana sodba, izdana po dopolnitvi tožbe po tretjem odstavku 318. člena ZPP, ne da bi bila dopolnitev tožbe vročena toženi stranki in ji dana možnost na tako popravljeno tožbo odgovoriti, je tako obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj gre za nepravilno opustitev vročitve, zaradi katere toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem pravno relevantnih trditev v dopolnitvi tožbe. Tudi sicer za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni pogoji iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, ker je vsebina 1. točke tožbi priložene darilne pogodbe z dne 19. 5. 1994 (iz katere izhaja, da na nepremičnini zgrajena stanovanjska hiša ni predmet daritve), v nasprotju s tožbenimi navedbami, da je tožnica tožencu podarila navedene nepremičnine do ½. Sicer pa pritožnik domneva tudi, da tožba prvotnemu tožencu tudi ni bila vročena, saj mu ta o predmetni tožbi ni nikoli pripovedoval, pritožnik pa domneva tudi, da je bila namesto prvotnemu tožencu vročena bodisi tožnici, bodisi drugotožencu, s katerim bi naj prvotni toženec živel v skupnem gospodinjstvu.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano zamudno sodbo v skladu z določili 318. člena ZPP. Prvotni toženec je tožbo osebno prejel, saj je po njenem prejemu to povedal tožnici in drugotožencu, tožnici pa je tudi dejal, da bo podarjene nepremičnine v celoti dobila nazaj. Zato prvotni toženec tudi ni vložil odgovora na tožbo. Predlagala je zavrnitev pritožbe in priglasila pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano zamudno sodbo izdalo na podlagi ugotovitve, da prvotni toženec S. U. v 30. dnevnem roku po vročitvi tožbe s prilogami in pozivom na podajo odgovora na tožbo (ta je bila opravljena 20. 12. 2018), ki je potekel še pred njegovo smrtjo (30. 1. 2019), ni vložil odgovora na tožbo, zato pa je ob presoji izpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe izhajalo iz takšne pasivnosti prvotoženca ter ni upoštevalo nadaljnjih procesnih aktivnosti sodišča po izdaji sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka in za tem vloženih pripravljalnih vlog pravnih naslednikov umrlega prvotnega toženca. Na podlagi takšne presoje je zaključilo, da so pogoji za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP izpolnjeni ter zato z izpodbijano zamudno sodbo tudi ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice.

6. Podatki spisa potrjujejo pritožbene navedbe toženca, da je sodišče prve stopnje že po izteku 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo in še pred smrtjo prvotnega toženca1 s sklepom z dne 29. 1. 2019 tožnico pozvalo, da v 15. dneh odpravi nesklepčnost vložene tožbe z dopolnitvijo dejstev iz 84. člena ZZZDR, tožnica pa je na takšen poziv sodišča odgovorila s pripravljalno vlogo z dne 30. 1. 2019 (priporočeno poslano sodišču prve stopnje 31. 1. 2019) in tožbene navedbe dopolnila z navedbo dejstev o nesorazmernosti daril z darovalkinim premoženjskim stanjem.2

7. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje uresničevalo ravnanje, kot ga določa tretji odstavek 318. člena ZPP, če sodišče oceni, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka3. ZPP v 318. členu sicer izrecno ne določa, kakšno mora biti ravnanje sodišča v zvezi s tožnikovo dopolnitvijo tožbe, vendar je teorija (Zobec J., ZPP s komentarjem - 3. knjiga, stran 138, 139; Galič A., ZPP s komentarjem 1. knjiga, stran 65) in sodna praksa (odločba VSL I Cp 691/2014) zavzela stališče, da mora sodišče z novimi navedbami tožnika in s sklepom sodišča s pozivom na dopolnitev tožbe, seznaniti toženca ter tožnikovo dopolnitev tožbe vnovič vročiti tožencu v odgovor. Šele, če toženec tudi takrat, ko je seznanjen tako s pogledi sodišča na sklepčnost tožbe kot tožnikovim odzivom na to stališče, ostane pasiven, pa lahko sodišče prve stopnje, ob izpolnitvi tudi drugih pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP, izda zamudno sodbo. Takšno ravnanje sodišča zagotavlja tožencu uresničitev pravice do izjave in obravnave, zagotavljanja pa tudi enakopravnost strank.

8. Utemeljene so tako pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje s takšnim presojanjem pogojev za izdajo zamudne sodbe in izdano zamudno sodbo, pa tudi z nevročitvijo sklepa s pozivom na dopolnitev tožbe z dne 29. 1. 2019 toženi stranki, bistveno kršilo določila 318. člena ZPP, tožencema pa tudi kršilo pravice do izjave in obravnave in enakopravnosti ter s tem uresničilo absolutni bistveni kršitvi po 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker takšnih kršitev glede na njuno naravo pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, saj bi moralo samo odpraviti ne samo manjkajočo vročitev sklepa z dne 29. 1. 2019, ampak namesto sodišča prve stopnje opraviti tudi nadaljnjo presojo pomena in vsebine že vloženih pripravljalnih vlog tožencev, je utemeljeni pritožbi pritožnika ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo v celoti razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Glede na to, da sta oba toženca, ki sta kot dediča vstopila v procesni položaj prvotnega toženca, enotna sospornika, se namreč učinek prvotoženčeve pritožbe razteza tudi na drugotoženca (196. člen ZPP). Glede na čas vložene tožbe (3. 12. 2018), s tem tudi ne bo kršena pravica strank do sojenje brez nepotrebnega odlašanja.

9. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo presojati obstoj morebitnih razlogov za izdajo zamudne sodbe presojati v okviru zgoraj navedenega upoštevajoč pri tem tudi nadaljnja sicer opravljena procesna dejanja sodišča in vložene pisne vloge prvotoženca in drugotoženca ter v primeru zaključka o izpolnjenosti pogojev za zamudno sodbo predhodno tema vročiti v izjavo tudi sklep sodišča z dne 29. 1. 2019. 10. Izrek o stroških je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožba se lahko vloži pri sodišču prve stopnje v 15. dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, oziroma ni vložena v zadostnem številu izvodov, jo sodišče zavrže, ne da bi vložnika pozivalo naj pritožbo popravi ali dopolni (člen 343. ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (člen 105.a/III ZPP). Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

11. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 ter s tem nastopom prekinitve postopka (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). 2 Na podlagi v tožbi in v pripravljalni vlogi tožnice z dne 30. 1. 2019 navedenih dejstev je sodišče prve stopnje presojalo in zaključilo tudi o sklepčnosti tožbe, torej o izpolnjenosti pogoja za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. 3 Tretji odstavek 318. člena ZPP sodišču nalaga, če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), da tožniku s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. V primeru, če tožnik tožbe v danem roku ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Torej izda tako imenovano negativno zamudno sodbo.