Jedro

Dolžnik v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi niti ni konkretizirano trdil, da ga v času vročanja sklepa o izvršbi ni bilo doma oziroma da je bil ravno v tem času odsoten, saj je zgolj pavšalno navajal, da je bil od konca poletja nekajkrat odsoten po štirinajst dni ali tri tedne skupaj. Dolžnik s trditvami v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi ni uspel omajati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti (I. točka izreka), zavrnilo je predlog za vrnitev v prejšnje stanje (II. točka izreka), zavrglo je ugovor (III. točka izreka) in odločilo, da upnik sam krije svoje stroške vlog z dne 18. 1. 2017 in 12. 9. 2018 (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik po pooblaščencu brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavil je, da mu sodišče neutemeljeno očita nedobrovernost in nevestno ravnanje s prejemanjem pošte. Navajal je, da se do tega dogodka še nikoli ni zgodilo, da kakšne poštne pošiljke ne bi prejel in da je veter razpihal zgolj reklame, ki so bile skupaj s pošto zataknjene izven poštnega nabiralnika. Poštarji so do takrat vedno poskrbeli, da so bile poštne pošiljke dobro odložene v poštni nabiralnik, medtem ko so reklame bile zataknjene izven nabiralnika. Domneva, da je v tistem času morda pošto prinašal drug poštar, ali pa, da je v tistem obdobju bilo več reklam in poštnih pošiljk kot sicer. Dolžnik je namreč opazil, da poleg sodnih pošiljk ni prejel tudi nekaterih računov. Lahko, da so na pošti pri pripravi pošiljke pripravili za dolžnika kup reklam in poštnih pošiljk in da je bil tu razlog, da je po dolžnikovi domnevi veter razpihal pošto in reklame. Dolžnik opozarja na razloge in okoliščine ob sprejemanju predpisa, ki je uzakonil fikcijo vročitve, saj je bila fikcija vročitve uzakonjena s tem, da se bo lažje vročalo sodna pisanja tistim, ki so se temu izogibali. Ob sprejemanju je bilo izrecno poudarjeno, da se bodo predlogi za razveljavitev klavzul pravnomočnosti oziroma predlogi za vrnitev v prejšnje stanje obravnavali ugodneje za naslovnika. Sodišče je zelo striktno in strogo obravnavalo dolžnikovo malomarnost in mu na tak način onemogočilo uporabo pravnega sredstva. Sodišče je zavrnilo tudi dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje in se v celoti sklicevalo na dejansko stanje v zvezi s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, torej na nedobrovernost in nevestno ravnanje dolžnika ob sprejemanju pošte. Dolžnik se v celoti sklicuje tudi pri tej točki na razloge pritožbe v zvezi s fikcijo vročitve. Izpostavlja, da pri razlogih za vrnitev v prejšnje stanje ne gre samo za vročitev, temveč z dejanje, ki bi ga moral dolžnik pravočasno opraviti, pa ga iz opravičljivih razlogov ni opravil. Dolžnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da za izvršbo sploh ni vedel in da je zanjo izvedel šele z obvestilom izvršitelja, kar je izkazal z dokazili. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep pa spremeni tako, da se obema predlogoma ugodi in da se ugodi tudi ugovoru, upnici pa se naloži v plačilo stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je na dolžnikovo pritožbo izpodbijani sklep preizkusilo v delih, v katerih je odločitev zanj neugodna, to pa so odločitve v I., II. in III. točki izreka izpodbijanega sklepa. Predmet tega pritožbenega preizkusa so torej odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ter odločitev o zavrženju ugovora.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da dolžnik za dvig pisanja ni poskrbel po svoji krivdi. Ob zavedanju, da se mu ob dolgotrajnih odsotnostih nabira pošta v nabiralniku ali izven njega, mu je utemeljeno očitalo, da bi moral poskrbeti za zagotovitev rednega praznjenja svojega poštnega predalčnika, česar ni storil. Poleg tega je dodati predvsem še to, da dolžnik v predlogu za razveljavitev klavzule ni niti konkretizirano trdil, da ga v času vročanja sklepa o izvršbi ni bilo doma oziroma da je bil ravno v tem času odsoten, saj je zgolj pavšalno navajal, da je bil od konca poletja nekajkrat odsoten po štirinajst dni ali tri tedne skupaj. Ob navedenem je tako sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku pravilno opravljena, saj dolžnik s svojimi trditvami v predlogu za razveljavitev klavzule pravilnosti vročitve ni uspel omajati. Ob pavšalnih trditvah v predlogu pa tudi ni pritrditi navedbam dolžnika, da je predlog sodišče prve stopnje zelo strogo obravnavalo. Odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti je tako pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pravilno je pojasnilo, da je razlog za zamudo opravičljiv v primeru, ko ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem. V skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je namreč določeno, da sodišče dovoli stranki, če zamudi rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Ob trditvah dolžnika v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je pravilno presodilo, da ugotovljena nevestnost ravnanja dolžnika pri sprejemanju pošte ne pomeni, da obstoji opravičljiv razlog za zamudo ugovornega roka.

7. Ker je po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi vložil po izteku ugovornega roka, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker mu jih upnica ni neutemeljeno povzročila, saj s pritožbo ni uspel (šesti odstavek 38. člena ZIZ).