Jedro

Toženka mora opustiti posest na spornem zemljišču in ga izročiti tožencu, vendar v takem stanju, kot je bilo tedaj, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v delu, ki se nanaša na odstranitev nasutja s trdim materialom, škarpe pri vhodu v garažo, betonskega podstavka pred vhodom v garažo z rešetko in raznega gradbenega materiala ob garaži (odstranitveni del v 1. tč.

izreka) in v odločitvi o plačilu pravdnih stroškov (3. točka izreka) razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu, ki se nanaša na izročitev zahodnega dela zemljišča na parc. št. 167/2 k.o. R. (izročitveni del v 1. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod 1. točko izreka naložilo toženki, da izroči tožniku zapadni del njegovega zemljišča na parceli št. 167/2 k.o. R., ki na severni strani meri 5 m, na južni 6,5 m, njegova dolžina pa znaša na vzhodni strani 28,5 m in na zahodni strani 29,2 m ter da mora s tega zemljišča odstraniti nasutje s trdim materialom, škarpo pri vhodu v garažo v dolžini 1 m in širini 0,3 m, betonski podstavek pred vhodom v garažo z rešetko ter razni gradbeni material ob garaži. V izreku pod 2. je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se nanaša na plačilo odškodnine, pod 3. izreka pa je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 73.200,00 tolarjev.

Proti ugoditvenemu delu sodbe se je pritožila tožena stranka, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge po določilu 353. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka. Navaja, da izročitev zahodnega dela parcele št. 167/2 k.o. R. ni utemeljena, ker je toženka to že storila pred pravdo. Pred dvemi leti je namreč nehala obirati sadje in drugega izkoriščanja zemljišča ni bilo; izvrševanje voženj pa je izvajanje služnostne pravice in o tem teče pravda pod opr. št. P....

Glede škarpe in betonskega podstavka z rešetko navaja, da sta bila objekta zgrajena leta 1981, ko je bil lastnik sveta še pokojni oče in je gradnjo dovolil (umrl je 9.5.1982). Zato toženka meni, da je pridobila lastninsko pravico z gradnjo in da tožnikov zahtevek ni utemeljen. Tudi nasutje materiala je bilo opravljeno leta 1981 z dovoljenjem očeta, zato toženec, ki je parcelo podedoval v obstoječem stanju, nima pravice zahtevati odstranitve nasutja. Toženka se česa takega namreč nikdar ni zavezala storiti. V zvezi z odstranitvijo gradbenega materiala pa toženka dodaja, da se iz sodbe ne ve, na kaj se nanaša, saj so betonski zidaki na njenem svetu.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijani del sodbe v skladu z določilom 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ni našlo nobenih bistvenih kršitev pravdnega postopka, pa tudi toženka jih v pritožbi ne obrazlaga. V zvezi z izročitvijo zahodnega dela zemljišča na parceli št. 167/2 k.o. R. je sodišče prve stopnje tudi dovolj popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in v zvezi s tem tudi pravilno uporabilo materialno pravo. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je pravilno navedlo določilo 37. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij in razloge za njegovo uporabo, zato se drugostopenjsko sodišče v celoti sklicuje nanje. V zvezi s pritožbeno trditvijo o že izročenem zemljišču pa dodaja, da je ta navedba zmotna, saj je sodišče prve stopnje ob ogledu spornega kraja ugotovilo, da je imela toženka na zemljišču zloženo strešno kritino, prav tako pa je na steno garaže, to je nad dolžnikovo zemljišče pripenjala avtomobilsko prikolico. Ker je torej toženka na zahodnem delu zemljišča parc. št. 167/2 k.o. R. izvrševala posest, je tožnik kot lastnik navedenega dela zemljišča utemeljeno zahteval njegovo izročitev. Tako se izkaže, da pritožba v tem delu ni utemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi ta del izpodbijane sodbe (368. člen Zakona o pravdnem postopku).

Je pa pritožba utemeljena v tistem delu, ki se nanaša na odstranitev nasutega materiala, škarpe in betonskega podstavka z rešetko ob garaži ter drugega gradbenega materiala. V tem delu je sodišče prve stopnje pomanjkljivo ugotovilo dejansko stanje, ker ob ugotovitvi, da je toženka že v letu 1981 z očetovim dovoljenjem utrdila zemljišče, ni natančneje raziskalo, kdaj so bila posamezna dela opravljena in v kakšnem stanju je bilo zemljišče tedaj, ko je tožnik postal njegov lastnik. Če je tožnik pridobil lastninsko pravico na zemjišču v takem stanju, kot je sedaj, potem ga toženka ne vznemirja (42. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih) in ni razloga, da bi sedaj ona spreminjala zemljišče. Da bo sodišče prve stopnje lahko natančno pojasnilo vse okoliščine v zvezi s tem, je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje na glavni obravnavi zasliši obe pravdni stranki, ugotovi kdaj naj bi toženka opravila posamezna gradbena dela in v kakšnem stanju je bilo zemljišče v času poravnave v zadevi N .....

Ker je sodišče delno razveljavilo izpodbijani del sodbe, je razveljavilo tudi odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov. O njih in o pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje ob koncu postopka (154. in 166. člen Zakona o pravdnem postopku).

Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 in RS št. 55/92) in Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur.

l. SFRJ št. 6/80, 20/80, 36/90 in RS št. 4/91) so uporabljene na podlagi prvega odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).