13. 10. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1272/2002 z dne 24. 9. 2002 v zvezi s sodbo in sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 1376/2001 z dne 18. 1. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodno odločbo je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo pritožbo pritožnika zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 1376/2001 z dne 18. 1. 2002 in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je z navedeno sodno odločbo zavrnilo pritožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe in tožbeni zahtevek za izročitev ključev stanovanjske hiše in vselitev v stanovanjsko hišo na naslovu V. 2 v U., v kateri je pritožnik v času trajanja zakonske zveze prebival.

2.Pritožnik navaja, da sta sodišči prezrli dejstvo, da je začasna odredba, na podlagi katere se je pritožnik med postopkom razveze zakonske zveze iz dotedanjega skupnega bivališča izselil, prenehala veljati s pravnomočnostjo sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru št. P 1030/2000 z dne 7. 5. 2001. S tem, ko naj bi pritožnik ostal brez stanovanja na podlagi sklepa o začasni odredbi, izdanega med razvezno pravdo, naj bi sodišči začasni odredbi dali trajen značaj oziroma veljavo pravnomočne sodbe.

Sodišči naj bi tako kršili načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Sodišči sta svojo odločitev utemeljili s tem, da pravni temelj za ponovno vselitev pritožnika ne obstoji. Pritožnik zmotno meni, da je sodišče začasni odredbi, izdani med razveznim postopkom in na podlagi katere se je pritožnik izselil iz dotedanjega skupnega bivališča, dalo trajen značaj. Dejstvo, da je prenehala veljati začasna odredba, na podlagi katere se je pritožnik moral izseliti, ni vplivalo na presojo o obstoju pravnega temelja o ponovni vselitvi v navedeno stanovanjsko hišo oziroma na odločitev sodišč, s katerimi sta pritožnikov tožbeni zahtevek zavrnili. Takšno stališče sodišč zato ne more pomeniti kršitve drugega odstavka 14. člena Ustave, kot tudi ne dejstvo, da se pritožnik z odločitvijo sodišča po vsebini ne strinja.

5.Ker ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger