Jedro

Vrednost podržavljenih kmetijskih zemljišč se določa na podlagi 44. člena ZDen in na njegovi podlagi izdanega odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 17.6.1993 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Sekretariata za gospodarstvo, družbene dejavnosti in občo upravo občine z dne 9.3.1993, s katero je bil zavrnjen zahtevek na vrnitev arondiranih zemljišč parc. št. 3112/14 (po z.k. podatkih 311/14), 311/32, vl. št. 283 in parc. št. 311/33, vl. št. 62. V obrazložitvi navaja, da je sodni izvedenec podržavljeno zemljišče ocenil na 1.877 DM, nadomestno zemljišče pa na 1.334 DM in zaključuje, da je ob arondaciji bilo dano v zameno ustrezno nadomestno zemljišče, zato tožnikov pravni prednik ni denacionalizacijski upravičenec (3. člen zakona o denacionalizaciji, v nadaljevanju ZDEN, Uradni list RS, št. 27/91-1, 31/93).

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge kršitve pravil postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega zakona. V obrazložitvi navaja, da arondirano zemljišče v izmeri 4.190 m2 leži v ravninskem svetu, ki je oddaljeno od doma cca 3.000 m in lahko dostopno, prejeto zemljišče pa je za 1.806 m2 manjše in leži na nedostopnem hribu, od doma pa je oddaljeno več kot 6 km. Vse to je tožnik navajal že v pritožbi in opozoril na pojem ustreznosti zemljišča, kot ga opredeljuje zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin, vendar se tožena stranka do teh ugovorov ni opredelila niti ni pojasnila, v čem vidi ustreznost prejetega zemljišča glede na ugotovljeno razliko v površini in vrednosti zemljišča. Za sprejeto odločitev tožena stranka niti organ prve stopnje nista navedla pravnega temelja. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po ugotovitvah organa prve stopnje je pravnemu predniku tožnika bilo arondirano zemljišče parc. št. 3112/14 (po z.k. podatkih št. 312/14) v izmeri 2.420 m2, parc. št. 311/32 v izmeri 665 m2, vpisanih v vl. št. 283 in parc. št. 311/33 v izmeri 1.105 m2, vl. št. 62. Upravičenci do denacionalizacije so tudi tisti, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi uredbe o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev (Uradni list FLRJ, št. 99/46), če niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč (27. točka 1. odstavka 3. člena ZDEN). Oba organa ugotavljata, da je tožnikov pravni prednik za arondirano zemljišče prejel ustrezno nadomestno zemljišče, zato ni denacionalizacijski upravičenec. Organ prve stopnje navedenega sklepa o dejanskem stanju sploh ni obrazložil, tožena stranka pa se sklicuje na mnenje izvedenca in ugotavlja, da vrednost odvzetega zemljišča po mnenju sodnega izvedenca za kmetijstvo znaša 1.877 DEM, nadomestnega zemljišča pa 1.334 DEM, vendar ne obrazlaga, zakaj kljub manjši vrednosti nadomestnega zemljišča meni, da je bilo dodeljeno ustrezno zemljišče, čeprav je tožnik v pritožbi zatrjeval, da je dodeljeno zemljišče manjše za 1.806 m2 in da leži visoko na razgibanem svetu brez vozne poti, kar ponavlja tudi v tožbi. Ker tožena stranka ni presodila vseh pritožbenih ugovorov in tudi ni obrazložila sklepa o odločilni dejanski okoliščini, tako pomanjkljivo obrazložene odločbe ni mogoče preizkusiti. Kršena so bila torej pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev (2. odstavek 209. in 2. odstavek 245. člena ZUP).

Kako se določa vrednost podržavljenega zemljišča, določa v 44. členu ZDEN in na njegovi podlagi izdani odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 - Odlok), zato se tožnik glede ugotavljanja vrednosti podržavljenega zemljišča neutemeljeno sklicuje na zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin. V ponovnem postopku pa bo tožniku morala biti dana možnost, da se pred odločitvijo seznani z izračunom vrednosti zemljišč. Poleg tega bo potrebno pribaviti tudi original odločbe o arondaciji in ugotoviti, ali je tudi v originalni odločbi za parcelo št. 311/14 popravljen bonitetni razred iz 4. v 3. razred, ali pa na podlagi drugih verodostojnih listin ugotoviti resnični bonitetni razred, saj ta okoliščina predstavlja eno izmed meril za ugotavljanje vrednosti zemljišča. Ugotovljeno vrednost zemljišča bo potrebno v odločbi obrazložiti, kakor tudi sklep o tem, ali je tožnikov pravni prednik ob arondaciji prejel drugo ustrezno zemljišče tako, da bo ob eventuelnih ugovorih odločbo mogoče preizkusiti (2. odstavek 209. člena ZUP).

Glede na določbo 1. odstavka 20. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93) bo treba kot zavezanca v postopek vključiti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Ker so v postopku bila kršena pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev, dejansko stanje pa je ostalo pomanjkljivo ugotovljeno, zaradi česar je tudi vprašljivo ali je pravilno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita. Zato je sodišče tožbi ugodilo in odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih. Pravila ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

O stroških postopka sodišče ni odločalo, ker v upravnih sporih vsaka stranka trpi svoje stroške.