Jedro

Ravnanje toženkinega zavarovanca je bilo nedopustno, ker ni predvidel postopka pregledovanja, ki bi zagotovil izločanje ne več varnih zategovalnih pasov. Kot je ugotovljeno v sodbi, toženkin zavarovanec ni dal dovolj natančnih navodil delavcem, niti ni zagotovil nadzora nad izvajanjem navodil. Pravilno je (implicitno) sklepanje sodišča, da bi ureditev postopka pregledovanja v skladu z zahtevami Pravilnika zmanjšala tveganje za nastanek škode. Tožnik je tako dokazal, da je škoda posledica ugotovljene opustitve dolžnega ravnanja. Škoda torej ni posledica nepričakovanega spleta okoliščin.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 242,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 3.024,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2019 dalje (I. točka izreka) in da se zahtevek za plačilo 9.540 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi zavrne (II. točka izreka). Toženki je naložilo povrnitev dela tožnikovih stroškov postopka, sorazmerno uspehu v pravdi (III. točka izreka).

2.Toženka v pritožbi zoper I. in III. točko izreka navedene sodbe uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zmotna je ugotovitev, da med pravdnima strankama ni spora o tem, da je tožnika zaradi pretrganja zategovalnega pasu vrglo v bližnja požarna vrata, zaradi česar se je poškodoval po levi strani. Sama je ves postopek ugovarjala temu, da je do škodnega dogodka prišlo na način in v okoliščinah, kot jih je zatrjeval tožnik. Ni se strinjala, da je do padca prišlo zaradi pretrganja obrabljenega varnostnega pasu in da je bila pri tem povzročena tako velika sila, da je tožnika vrglo v požarna vrata. Pavšalna je ugotovitev, da navedeno potrjujeta izpovedba tožnika in medicinski izvid. Tožnik ima interes za uspeh, izvid pa ne potrjuje okoliščin in razlogov padca. Drugega dokaznega predloga ni bilo, saj prič dogodka ni bilo.

Zmotna je tudi odločitev, da je podana krivdna odgovornost njenega zavarovanca. Tožnikove navedbe, s katerimi je utemeljeval to odgovornost, so bile pavšalne (ni zagotavljal varne delovne opreme, ni dal opozoril, ni izvajal dovolj pogoste menjave delovne opreme). Ni zatrjeval, da bi moral voditi evidenco o številu uporab pasu oziroma vozička.

Po naložitvi blaga na voziček je moral tožnik stranici povezati z jermenom in ga z običajno silo "zategniti" toliko, da ni bil ohlapen. Zahteva, da bi njen zavarovanec vodil evidenco o številu uporab vozička oz. pasu, je pretirana, neživljenjska in neekonomična (VS RS II Ips 949/2008, II Ips 961/2007). Kršitev, ki je pripisana njenemu zavarovancu, je sodišče neupravičeno in neutemeljeno izpeljalo samo. Neizvajanje vodenja evidence pregledov vozičkov in pasov ni protipravno. Naloga delodajalca je, da omejuje verjetnost nastanka škodnega dogodka, ne pa, da ga v 100 % prepreči. Zavarovanec je poskrbel za pregledovanje in izločanje vozičkov na embalažnem oddelku ob njihovi vsakokratni vrnitvi, voziček pa je moral pred uporabo pregledati tudi komisionar. Da je bilo pregledovanje vozičkov organizirano, sta potrdili priči A. A. in B. B.

Upoštevaje tožnikovo izpovedbo, da pas ni imel vidnih pomanjkljivosti, ki bi kazale na obrabljenost, je jasno, da pri pregledu vozička ni bilo razloga za njegovo izločitev. Izvedeni dokazi (tožnik ni predlagal dokaza z izvedencem) ne zadostujejo za sklep, da delovna oprema ni bila varna. Pas je bil sicer zbledel, ni pa bil preveč oziroma močno zbledel, ne natrgan ali kako drugače poškodovan.

Tožnik se je pri opravljanju delovne naloge srečal z nevarnostmi, ki so zanj običajne in vsakodnevne. Ob delavčevi povprečni skrbnosti verjetnost nastanka poškodb ni bila nič večja kot v življenju. Razlog za nastanek poškodbe v obravnavanem primeru je zato treba pripisati naključju (VS RS II Ips 252/2009 in II Ips 961/2007 ter VSC Cp 356/2000).

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Toženka ni obrazloženo ugovarjala navedbam o nastanku škodnega dogodka. V svojih navedbah je zatrjeval tudi opustitev vodenja evidence pregledov. Priča B. B. in tožnik sta povedala, da je bilo pretrganje pasov pogost pojav. Ob ustrezno izvedeni oceni nevarnosti bi toženka morala zagotoviti več kot zgolj površinsko pregledovanje pasov. Če trak ni bil vidno načet, še ne pomeni, da je bil brezhiben in varen za uporabo. Toženka je bila s pogostimi pretrganji pasov seznanjena, a ni ničesar ukrenila, zato nastanka škode ni mogoče pripisati naključju.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik zahteva povrnitev škode, ki jo je utrpel 22. 8. 2018 med opravljanjem delovnih nalog pri toženkinem zavarovancu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožniku zaradi opustitve zagotovitve varne delovne opreme (kar je delodajalčeva obveznost po 19. čl. Zakona o varnosti in zdravju pri delu - ZVZD-1) nastala škoda. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno,

-da je tožnika zaradi pretrganja zategovalnega pasu, s katerim je bil povezan skladiščni voziček, vrglo v bližnja požarna vrata in se je pri tem poškodoval,

-da ni dokazano, da se pas zategne le toliko, da ni ohlapen in da je tožnik pri zatezanju uporabil prekomerno silo,

-da ni dokazano, da tožnik pregleda pasu ni opravil tako, kot mu je bilo naročeno,

-da je v pisnih navodilih navedeno, da mora delavec (komisionar) preveriti, ali je pas "v brezhibnem stanju", ni pa opredeljeno, kaj to pomeni,

-da se je navodilo v praksi izvrševalo tako, da je moral delavec preveriti, ali je pas videti poškodovan (natrgan, strgan) in ga izločiti,

-da je tožnik izločal preveč zbledele oz. vidno stare pasove in da ni dokazano, da bi bil ta, ki se je strgal, tak,

-da se je zategovalni pas strgal zaradi obrabljenosti,

-da zategovalni pas, ki se ob običajnem zategu strga, ne ustreza standardu brezhibne delovne opreme,

-da so zategovalni pasovi na vozičkih, ki so v uporabi, prej dotrajani kot novi in da se pri zatezanju tovora večkrat strgajo,

-da je možnost strganja na pogled nepoškodovanega pasu predvidljiva in brez težav preprečljiva (skrbnejša kontrola in pogostejše menjave),

-da toženka ni pojasnila, kako poteka pregledovanje pasov pri njenem zavarovancu, in da bi ta postopek moral biti bolje urejen in morda tudi evidentiran.

6.Neutemeljeni so pritožbeni očitki o zmotnosti ugotovitve, da je tožnika zaradi strganja zategovalnega pasu odneslo v požarna vrata in se je pri tem poškodoval. V sodbi je ugotovljeno, da način poškodovanja med strankama ni sporen, dokazujejo pa ga tudi tožnikova izpovedba in zdravniški izvid. Po 2. odst. 214. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se za priznana štejejo tudi dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, razen če namen zanikanja izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Kot izhaja iz listin v spisu, je toženka nasprotovala tožbeni trditvi o načinu nastanka škode, a tega nasprotovanja ni z ničimer utemeljila, niti v pritožbi ni navedla, na podlagi katerih navedb bi sodišče moralo sklepati o nasprotnem. Ker toženka ni utemeljila svojega nasprotovanja, niti ni predlagala nasprotnih dokazov, je dokazna ocena zadostna, niti ni vzbujen dvom o njeni pravilnosti. Tožnikova izpovedba je skladna z ugotovitvami v izvidu, zgolj interes za izid pravde pa izpovedbi ne jemlje verodostojnosti.

7.Neutemeljen je očitek o zmotnosti ugotovitve, da toženka ni pojasnila, kako je potekalo pregledovanje skladiščnih vozičkov. Priči A. A. in B. B., na kateri se sklicuje pritožba, sta v zaslišanju povedali le, da je bil nekdo na drugem oddelku zadolžen za pregledovanje vozičkov, več o tem postopku ter načinu izvajanja pregleda in izločanja neustreznih vozičkov oziroma zategovalnih pasov pa nista vedela. Pritožbene navedbe ne vzbudijo dvoma niti o pravilnosti ugotovitve, da so tudi pasovi, ki niso na prvi pogled poškodovani ali stari, lahko preveč obrabljeni, da bi še ustrezali standardu brezhibne oziroma - kot določa zakon - varne delovne opreme.

8.Neutemeljen je tudi smiselno uveljavljen očitek o kršitvi razpravnega načela. Tožnik je zatrjeval, da je do škode prišlo zaradi obrabljene in neprimerne opreme, ki je toženkin zavarovanec ni menjaval dovolj pogosto, da bi bilo ob ustreznem preventivnem preverjanju ustreznosti pasov škodo mogoče preprečiti in da v navodilih delavcem ni bilo opredeljeno, kdaj se šteje, da zategovalni pas ni brezhiben. Skliceval se je na določbe Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (v nadaljevanju Pravilnik), po katerih mora delodajalec zagotoviti nadzor nad delovno opremo z rednimi kontrolnimi pregledi (9. čl.) in redno voditi evidenco vzdrževanja delovne opreme (27. čl.). Stališče sodišča, da je toženkin zavarovanec opustil dolžno ravnanje, ker ni uredil postopka pregledovanja zategovalnih pasov in izločanje tistih, ki niso več omogočali varne uporabe, ima potrebno podlago v tožnikovih navedbah.

9.Neutemeljen je očitek o zmotni presoji glede protipravnosti ravnanja toženkinega zavarovanca. Ravnanje toženkinega zavarovanca je bilo nedopustno, ker ni predvidel postopka pregledovanja, ki bi zagotovil izločanje ne več varnih zategovalnih pasov. Kot je ugotovljeno v sodbi, toženkin zavarovanec ni dal dovolj natančnih navodil delavcem, niti ni zagotovil nadzora nad izvajanjem navodil. Iz tega ne izhaja niti zahteva po vodenju evidence niti po 100 % preprečitvi škodnih dogodkov, pravilno pa je (implicitno) sklepanje sodišča, da bi ureditev postopka pregledovanja v skladu z zahtevami Pravilnika zmanjšala tveganje za nastanek škode. Tožnik je tako dokazal, da je škoda posledica ugotovljene opustitve dolžnega ravnanja.

10.Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je šlo za naključje. Pritožnica ne izpodbija pravilnosti ugotovitve, da so se pasovi pri zategovanju tovora na vozičku večkrat strgali. Škoda torej ni posledica nepričakovanega spleta okoliščin.

11.Neutemeljena je tudi primerjava s položaji, obravnavanimi v zadevah II Ips 252/2009 in II Ips 961/2007 ter VSC Cp 356/2000. V prvem primeru se je tožnik poškodoval med pohodom na Celjsko kočo, v drugem pri nalaganju vejevja na prikolico, v tretjem pa pri igri nogometa. V nobenem od primerov ni do škode prišlo zaradi poškodovane delovne opreme.

12.Po navedenem in po presoji, da niso podane kršitve, na katere po 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. čl. ZPP).

13.Ker toženka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožniku povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP). Ti znašajo 242,66 EUR (375 točk - upoštevaje vrednost izpodbijanega dela sodbe, 2 % materialnih stroškov, 22 % DDV). Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti temelji na 299. in 378. čl. OZ.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (2011) - ZVZD-1 - člen 19 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 214/2

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) - člen 9, 27

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.