Jedro

Sodišče lahko odloži delitev za največ tri leta, ne pa samega odločanja o načinu delitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca in odložilo delitev nepremičnine za eno leto.

Proti sklepu se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da predlog nasprotnega udeleženca zavrne. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je predlog nasprotnega udeleženca za odlog delitve utemeljen. Ob pozornem branju komentarja k 69. členu SPZ je namreč mogoče ugotoviti, da sodišče v nepravdnem postopku o delitvi odloči v celoti, veljavnost odločitve pa odloži za čas, ki je po njegovi presoji primeren in ni daljši od treh let. To pomeni, da tudi v kolikor bi nasprotni udeleženec imel močnejši interes, da se delitev odloži, bi tako odločitev sodišče lahko sprejelo šele potem, ko bi odločilo o delitvi sami. Prvo sodišče pa naj bi tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z vprašanjem ali ima nasprotni udeleženec močnejši interes za odlog delitve kot predlagateljica za delitev solastnine. Predlagateljica je že v odgovoru na predlog nasprotnega udeleženca navedla, da že od leta 2005 želi doseči dogovor v zvezi z delitvijo stanovanja in že najmanj od tedaj dalje je nasprotni udeleženec seznanjen z namero predlagateljice o ureditvi solastninskih razmerij. Pa tudi, če bi sodišče odločilo, da se razdelitev nepremičnine izvede s civilno delitvijo, bi imel v skladu z določbo 210. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju udeleženec kot najemnik pravico še tri leta stanovati v stanovanju, ki bi se prodalo. Tako ne obstoji bojazen, da bi udeleženec ostal brez strehe nad glavo, če ne bi bila delitev odložena. Prvo sodišče pa tudi ni opravilo tehtanja interesov med predlagateljico in udeležencem. Ni upoštevalo premoženjskega stanja in drugih okoliščin na strani predlagateljice. V tej zvezi sklep tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Udeleženec je vložil odgovor na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim stališčem, po katerem lahko sodišče odloži delitev za največ tri leta v skladu z določbo 3. odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika, ne pa samega odločanja o načinu delitve. To ne izhaja le iz komentarja k 69. členu Stvarnopravnega zakonika, temveč iz samega besedila določbe 3. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika. V 2. odstavku 70. člena citiranega zakona je določeno, da sodišče v nepravdnem postopku, če ni sporazuma med solastniki, odloči o načinu delitve solastnine. V 3. odstavku pa je določeno, da lahko sodišče odloži delitev za največ tri leta, torej delitev, ne pa odločanja o načinu delitve.

Odločitev prvega sodišča o predlogu nasprotnega udeleženca za odložitev delitve nepremičnine je torej glede na spredaj navedeno preuranjena in je iz tega razloga pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo prvemu sodišču v nadaljnji postopek. V nadaljevanju postopka bo prvo sodišče odločalo o načinu delitve, v zvezi z njim pa ponovno tudi o predlogu nasprotnega udeleženca za odložitev same delitve.

Glede na spredaj navedeno stališče pritožbenega sodišča pritožbeno sodišče ni posebej obravnavalo tistih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na samo upravičenost razlogov za odlog delitve nepremičnine oziroma na vprašanje, kdo od obeh udeležencev izkazuje močnejši interes po delitvi oziroma, da se stvar še nekaj časa ne razdeli.

Izrek o stroških pritožbenega postopka ima podlago v določbi 1. odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.