Up-640/02 - 6

11. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 27. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča I Up 305/99 z dne 18. 7. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 466/97 z dne 16. 3. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik se ne strinja z odmero dohodnine od denarnega nadomestila, ki ga prejema iz naslova invalidskega zavarovanja.

Zato po izčrpanju vseh pravnih sredstev vlaga še ustavno pritožbo. Z njo izpodbija sodbo Upravnega sodišča, ki naj bi z obrazložitvijo, da je izračun dohodnine pravilen in na zakonu utemeljen, kršila 6. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in nasl. - ZDoh). Izpodbija tudi sodbo Vrhovnega sodišča, v kateri naj bi bila le prepisana obrazložitev prvostopenjskega sodišča. Ker naj ne bi bila argumentirana, zatrjuje kršitev pravice "do pravične razsodbe".

B.

Ustavna pritožba ni pravno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati same po sebi kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega ali procesnega prava. Kot je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo, je za ustavnosodno presojo pomembno, ali je bilo z izpodbijano odločitvijo poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS). Tak poseg pa mora pritožnik ne le zatrjevati, temveč tudi izkazati. Vendar zatrjevanega posega pritožnik v obravnavani zadevi ne izkaže, saj le ponavlja navedbe, s katerimi že v upravnem sporu ni uspel in iz katerih je razbrati nestrinjanje z odločitvijo pristojnih organov. Zgolj nestrinjanje oziroma okoliščina, da pritožnik pravo razume drugače kot upravni organ in sodišča, pa ustavne pritožbe ne utemeljuje.

Glede na to je tudi pritožnikovo zatrjevanje kršitve pravice do pravične razsodbe, ki jo zagotavlja prvi odstavek 23. člena Ustave (po katerem ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče), neutemeljeno, saj ni z ničimer izkazano. Prav tako neutemeljeno je zatrjevanje, da sodba Vrhovnega sodišča ni argumentirana (če v obrazložitvi ne bi bili dovolj določno navedeni razlogi, na katerih odločitev temelji, bi bila lahko kršena ustavna pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave), saj sklicevanje oziroma strinjanje višjega sodišča z obrazložitvijo nižjega sodišča, še zlasti kadar stranka po vsebini ne navaja novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na odločitev, ne pomeni, da višje sodišče ni pretehtalo relevantnosti pritožbenih navedb oziroma da ni odgovorilo ali zavzelo stališč do pritožbenih razlogov.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineja drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan