Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe opredelilo in navedlo vsebino tožbenega zahtevka in bistveno dejansko podlago tožbe, saj je pojasnilo, da vrednost tožbenega zahtevka predstavlja plačilo petih računov z nateklimi obrestmi, ki jih je tožnik zaračunal tožencu za plačilo opravljenih storitev za november in december 2018 ter januar in marec 2019 ter za 21 zapadlih neplačanih obrokov za kupljeno opremo septembra 2018. To pa omogoča in podpira tudi pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki znesek 917,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2019 dalje do plačila ter ji povrniti stroške postopka v znesku 452,65 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točki I. in II izreka sodbe). Sklenilo je tudi, da se zaradi delnega umika tožbe za znesek 0,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 8. 2019 dalje do plačila in za zakonske zamudne obresti od zneska 917,75 EUR od 28. 8. 2019 do 31. 8. 2019 postopek ustavi.
2. Zoper sodbo na podlagi pripoznave se tožena stranka po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in povzema, da je sodišče prve stopnje zoper toženo stranko izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ker naj bi tožena stranka neupravičeno izostala z naroka 15. 4. 2021. Navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati in so tako izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave skladno s 316. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vendar svoje odločitve ni konkretno obrazložilo, zaradi česar je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se je v tem delu ne da preizkusiti. Zato tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.
3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je v predmetnem sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), na podlagi tretjega odstavka 454. člena ZPP v povezavi s 316. členom ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Obrazložilo je, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi zahtevala izvedbo naroka1, na razpisan narok dne 15. 4. 2021 pa kljub temu, da je bila nanj pravilno vabljena, ni pristopila in tudi ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek iz naroka oziroma ni splošnih znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka iz upravičenih razlogov na narok ni mogla pristopiti2, na posledico izostanka iz naroka po tretjem odstavku 454. člena ZPP pa je bila v vabilu na narok (456. člena ZPP) tudi opozorjena3. 6. Pritožba neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta postopkovna kršitev je podana takrat, če ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju.
Sodba sodišča prve stopnje je obrazložena in ima vse potrebne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in tudi niso v nasprotju z odločitvijo v izreku, ki je tudi jasen in brez notranjih nasprotij, zato izpodbijana sodba nedvomno omogoča pritožbeni preizkus. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe opredelilo in navedlo vsebino tožbenega zahtevka in bistveno dejansko podlago tožbe, saj je pojasnilo, da vrednost tožbenega zahtevka predstavlja plačilo petih računov z nateklimi obrestmi, ki jih je tožnik zaračunal tožencu za plačilo opravljenih storitev za november in december 2018 ter januar in marec 2019 ter za 21 zapadlih neplačanih obrokov za kupljeno opremo septembra 20184. To pa omogoča in podpira tudi pravilnost zaključka sodišča prve stopnje5, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP6).
Iz takšne povzete dejanske podlage zahtevka namreč izhaja, da gre za zahtevek iz obligacijskega razmerja med pravdnima strankama, ki ni v nasprotju s kogentnimi predpisi obligacijskega prava niti z moralnimi pravili.
7. Sodišče prve stopnje je skladno z določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP pravilno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko ugodilo. Ob obrazloženem tako pritožbeno zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, kot tudi ni podana postopkovna kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki spada v uradni preizkus pritožbenega sodišča (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 458. člena in 442. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere še pazi po uradni dolžnosti, zato je ob obrazloženem pritožbo tožene stranke zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).
8. Ker tožena stranka s pritožbo ni bila uspešna, mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, oboje v zvezi s 442. členom ZPP).
1 Primerjaj 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 2 Primerjaj 7., 8. in 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. 3 Primerjaj 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 Primerjaj 5. točko obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. 5 Primerjaj 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 6 Po tretjem odstavku 3. člena ZPP sodišče ne prizna razpolaganja strank: 1. ki nasprotuje prisilnim predpisom; 2. ki nasprotuje moralnim pravilom.