Jedro

Ker je tožnik sprejel ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev, lahko ugovarja le obstoju utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 19.11.2004 nezakonita in jo je zato razveljavilo ter sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odmerjene stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklenilo, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče sploh ni odločalo o odločilnem dejstvu, to je, ali je potreba po delu tožnika, na katerega je bil razporejen pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, sploh prenehala obstajati, kar je kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dejstvo je namreč, da potreba po delu vodje reševalca ni prenehala, ne nazadnje tudi zaradi predpisov, sprejetih na področju organizacije kopališč. Izrecno je celo določeno, da mora upravljavec kopališča imenovati vodjo reševalcev, če je teh na kopališču več. Zato vsebinsko ni bilo potrebe po ukinitvi delovnega mesta tožnika, šlo je samo za formalno spremembo. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi pritožbeno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je ugotovilo, da je pri toženi stranki prišlo do spremembe sistemizacije, v kateri delovnega mesta vodje reševalcev, ki ga je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zasedal tožnik, ni bilo več. Sodišče je pri tem tudi izredno natančno zavzelo stališče do ugovora tožnika, da se v primeru, če je na kopališču več reševalcev, najbolj usposobljenega določi za vodjo in kaj to pomeni za sistemizacijo. Ugotovilo je tudi, da določitev vodje reševalcev iz 30. člena Pravilnika o razvrstitvi kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami (pravilnik – Uradni list RS, št. 88/2003), ki je veljal do 3.10.2007, ne pomeni obveznosti, da ima upravljavec kopališča tudi sistemizirano tako delovno mesto, in da gre za organizacijski ukrep. Na pravilnost takega zaključka kaže tudi dejanska ureditev na kopališčih tožene stranke, kot kažejo listine v spisu. Ker je sodišče obrazložilo vsa za odločitev pomembna dejstva tudi ni ugotoviti očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002 in nadalj.) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Zakon določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V tretjem odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. V takem primeru mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.

V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi reorganizacije delovnega procesa, ker se je odločila za spremembo sistemizacije, s katero je ukinila določeno delovno mesto (vodje reševalcev iz vode) in povečala število delovnih mest reševalcev iz vode, kar je vsekakor resen in utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem ni mogoče nadaljevati. Tožena stranka je tožniku tudi ponudila opravljanje drugih del, ki so bila ustrezna. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato obstajal utemeljen razlog, to pa je tudi edini možen ugovor, ki ga lahko ima tožnik ob upoštevanju dejstva, da je sprejel ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev (tretji odstavek 90. člena ZDR). Ker je obstajal utemeljen odpovedni razlog je pritožbeno sodišče, ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja tudi pravilno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot neutemeljen zavrnilo.

Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.