13. 11. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe RTG Slivniško jezero, d. o. o., Gorica pri Slivnici, ki jo zastopa odvetniška družba Gregorovič - Pungartnik, d. n. o., o. p., Šentjur, na seji 13. novembra 2008

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 138. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. točke prvega odstavka 125. člena in 6. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o vodah ter 70. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) in za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/07), 1. člena ter Priloge I Uredbe o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/07) v delu, ki se nanaša na Voglajnski ribiški okoliš, kolikor ureja Ribnik Rakitovec 1, Ribnik Rakitovec 2 in Ribnik Rakitovec 3, in 2. člena Pravilnika o komercialnih ribnikih (Uradni list RS, št. 113/07) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica izpodbija 8. točko prvega odstavka 125. člena, 6. točko prvega odstavka 136. člena in tretji odstavek 138. člena Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1), 70. člen Zakona o sladkovodnem ribištvu (v nadaljevanju ZSRib), 6. člen Uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji (Uredba o koncesijah), 1. člen in Prilogo I Uredbe o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Uredba o ribiških območjih) v delu, ki se nanaša na Voglajnski ribiški okoliš, kolikor ureja Ribnik Rakitovec 1, Ribnik Rakitovec 2 in Ribnik Rakitovec 3, ter 2. člen Pravilnika o komercialnih ribnikih (v nadaljevanju Pravilnik). Meni, da so izpodbijani predpisi v neskladju s členi 2, 14, 22, 23, 25, 33, 49 in 74 Ustave in z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ur. p. b. in 70/08 – ZVO-1). Pravni interes utemeljuje z zatrjevanjem, da je lastnica vodnih oziroma priobalnih zemljišč Slivniškega jezera, Ribnika Rakitovec 1, Ribnika Rakitovec 2 in Ribnika Rakitovec 3. V zvezi z izpodbijanim tretjim odstavkom 138. člena ZV-1 navaja, da je že leta 2006 na podlagi te določbe pri Vladi vložila pobudo za izdajo koncesijskega akta. Vlada naj je v predpisanem roku treh mesecev ne bi obvestila o tem, ali bo začela postopek izdaje koncesijskega akta. Meni, da bi moral ZV-1 določati pravno sredstvo, s katerim bi lahko dosegla, da se o njeni pobudi vsebinsko odloči v razumnem roku. V zvezi z Uredbo o ribiških območjih pobudnica navaja, da naj bi ji bilo v primeru sklenitve koncesijske pogodbe z izbranim koncesionarjem onemogočeno upravljanje in gospodarjenje z njenimi ribniki. Izpodbijane določbe ZV-1, ZSRib, Uredbe o koncesijah in Pravilnika naj bi pobudnici onemogočale pridobitev vodne pravice (na podlagi koncesije oz. vodnega dovoljenja) za gospodarsko izkoriščanje voda Slivniškega jezera oziroma vodne pravice iz naslova komercialnega ribnika.

B - I.

Pobudnica zatrjuje, da je vložila pobudo za začetek postopka za izdajo koncesijskega akta v zvezi z vzrejo vodnih organizmov za trg, vendar Vlada nanjo ni reagirala. Pobudnica zato izkazuje pravni interes za presojo tretjega odstavka 138. člena ZV-1.

Po prvem odstavku 138. člena ZV-1 lahko pravna ali fizična oseba pri Vladi vloži pobudo za izdajo koncesijskega akta za predpisano rabo vode. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da Vlada v treh mesecih od prejetja pobude obvesti pobudnika o tem, ali bo začela s postopkom za izdajo koncesijskega akta. Pobudnica meni, da ji takšna ureditev le navidezno zagotavlja pravico, ne zagotavlja pa, da se o pravici vsebinsko odloči v razumnem roku.

Pobudnica zmotno meni, da ima na podlagi izpodbijane določbe pravico, da od Vlade zahteva odločitev o izdaji koncesijskega akta. Pravna ali fizična oseba ima na podlagi te določbe le pravico, da vloži pobudo za začetek postopka, kar je pobudnica tudi storila. Postopek v zvezi s pobudo za začetek postopka izdaje koncesijskega akta nima narave upravnega postopka. Obveznost koncendenta, da prične postopek, se po izpodbijani določbi nanaša na koncesijski akt, ki pa ni upravna odločba, temveč v tem primeru predpis Vlade. Postopek izdajanja predpisa ni upravni postopek in pobudnik po izpodbijanem členu ni stranka v upravnem postopku, temveč ima le položaj pobudnika, ki želi, da Vlada prične s postopkom za izdajo predpisa. Ker torej postopek v zvezi s pobudo za začetek postopka za izdajo koncesijskega akta nima narave upravnega postopka, v ZV-1 tudi niso urejena vprašanja o varstvu pravic v takšnem postopku. Z domnevno nezakonitim ravnanjem Vlade v konkretnem primeru pa pobudnica neustavnosti izpodbijanega člena ne more utemeljiti. Glede na navedeno so navedbe pobudnice o neskladju izpodbijane določbe z Ustavo očitno neutemeljene. Ustavno sodišče je zato pobudo v tem delu zavrnilo.

B - II.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Izpodbijana 8. točka prvega odstavka 125. člena in 6. točka prvega odstavka 136. člena ZV-1, 70. člen ZSRib, 6. člen Uredbe o koncesijah in 2. člen Pravilnika ne učinkujejo neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08) oziroma v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-354/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08). Iz razlogov, navedenih v citiranih sklepih, pobudnica še ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo.

V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZUstS lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Uredba o ribiških območjih je začela veljati 27. 6. 2007, pobuda pa je bila vložena 3. 11. 2008, tj. po preteku enega leta od uveljavitve izpodbijanega predpisa. Pobudnica ni izkazala, kdaj je izvedela za nastanek škodljivih posledic. Glede na navedeno pobuda v tem delu ni dopustna, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik