Jedro

Tožniki se ob vložitvi obravnavane pritožbe pa tudi ob vložitvi tožbe niso mogli soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke. To pomeni, da se niso mogli izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (I. točka izreka) ter da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi (II. točka izreka).

2.Po izdaji izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje prekinilo predmetni pravdni postopek dne 10. 6. 2020 ter postopek nadaljevalo dne 26. 9. 2024. Tožnike je 9. 7. 2024 pozvalo naj se izjasnijo, ali še vztrajajo pri vloženi pritožbi.

Povzetek pritožbenih navedb

3.Tožniki vlagajo pritožbo zoper II. točko izreka sklepa zaradi vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom razveljavitve sklepa v izpodbijanem delu in v tem obsegu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Uveljavljajo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 22. člena Ustave. Navajajo, da zahtevek zoper primarno toženko opirajo tudi na 26. člen Ustave. Ker se do slednje pristojnosti sodišče ni opredelilo, je strankam kršilo pravico do izjave. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da so tožeče stranke primarno tožile Banko na podlagi 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1). Sodišče je tudi napačno uporabilo določbe 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), saj ta ni podlaga za določitev pristojnosti zoper Banko na vseh podlagah. Tožniki imajo pravico spremeniti tožbo po ZBan-1 brez privolitve toženke. Več določb ZPSVIKOB je protiustavnih. Predlagajo prekinitev postopka ter vložitev ocene za zahtevo ustavnosti. Podrobno navajajo razloge za protiustavnost posameznih členov.

4.Tožniki so v odgovoru na poziv odgovorili, da so pritožbo zoper prvotni sklep vložili z upoštevanjem določb razveljavljenega zakona. V že vloženi pritožbi zato niso mogli navesti razlogov, zakaj bi bil sklep o nepristojnosti materialnopravno zmoten tudi na podlagi določb novega zakona. Sklep je sodišče sprejelo na podlagi ZPSVIKOB. Po vložitvi pritožbe je bil na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-4/20 z dne 16. 2. 2023 navedeni zakon v celoti razveljavljen. Uporaba razveljavljenega ZPSVIKOB v odprtih postopkih pomeni zmotno uporabo materialnega prava in kršitev procesnih pravil. Navajajo, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi nove ureditve, to je določb ZPSVIKOB-1, sprejeti nov sklep glede pristojnosti, zoper katerega bodo imeli tožniki pravico do pritožbe. Nesporno dejstvo je namreč, da dopolnjevanje pritožbe ni mogoče. Ker tožniki v času teka pritožbenega roka še niso mogli navajati razlogov glede uporabe ZPSVIKOB-1, so bili prikrajšani za učinkovito pravno sredstvo zoper izpodbijani sklep, saj ZSPVIKOB-1 ni identičen z ZPSVIKOB.

Odločitev o pritožbi

5.Pritožba je utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

6.Skladno s 1. alinejo prvega odstavka 1. člena ZPSVIKOB-1 ureja navedeni zakon pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo.

7.Nekdanji imetnik lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke le v skladu s postopkom, ki ga določa ZPSVIKOB-1 (prvi odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena (tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Skladno z zadnji stavkom prvega odstavka 27. člena ZPSVIKOB-1 se tožba vloži zoper Banko v postopkih po tem zakonu nastopa kot stranski intervenient (33. člen ZPSVIKOB-1). Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (prvi odstavek 4. člena ZPSVIKOB-1).

8.Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (prvi odstavek 6. člena ZPSVIKOB-1). Po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih.

9.ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna postopkovna pravila. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, po posebnih postopkovnih pravilih. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko (ali poslovno banko) pa ne velja izključna pristojnost sodišča, niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

10.Izpodbijana odločitev temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih (takšno pravilo je določal ZPSVIKOB in ga določa tudi ZPSVIKOB-1). Vendar pa tožniki, ki s tožbo uveljavljajo odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke, zahtevek zoper primarno in podredno toženko uveljavljajo na različnih pravnih podlagah. V ZPSVIKOB-1 je (enako kot prej v ZPSVIKOB) poudarjena samostojnost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke in do poslovne banke (prvi in tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Za zahtevke zoper poslovno banko ni določena izključna pristojnost. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče izreklo za nepristojno tudi za odločanje o zahtevku zoper poslovno banko.

11.V konkretnem primeru so tožniki primarno tožili Banko, podredno pa poslovno banko (eventualno sosporništvo). Na podlagi 192. člena ZPP lahko tožeča stranka oblikuje tožbo na takšen način (da s tožbo zajame dva ali več tožencev tako, da zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tožbi naveden pred njim) zgolj, če uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali če uveljavlja proti posameznim od njih različne zahtevke, ki so v medsebojni zvezi, in je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek. ZPP torej kot nujni pogoj določa isto krajevno pristojnost za primarni in podredni tožbeni zahtevek.

12.Pravica stranke do izjave se nanaša na tako dejanska kot pravna vprašanja. Njen namen je zagotoviti stranki, da vpliva na odločitev sodišča. Možnost učinkovitega vpliva na odločitev sodišča ji je zato treba omogočiti. Tožniki se ob vložitvi obravnavane pritožbe pa tudi ob vložitvi tožbe niso mogli soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke. To pomeni, da se niso mogli izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo. V teh posebnih okoliščinah bi sodišče prve stopnje moralo tožnikom zaradi pravice do izjave omogočiti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavijo glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka.

Odločitev pritožbenega sodišča

13.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Stroški postopka

14.Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

15.V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP je o pritožbi odločil sodnik posameznik.

-------------------------------

1III R 17/2022 in III R 5/2020.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (2024) - ZPSVIKOB-1 - člen 1, 3, 4, 6, 27, 33, 48 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 192

Pridruženi dokumenti: Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.