Jedro

Če tožnik v upravnem sporu navaja, da se pooblastilo nahaja med upravnimi spisi, brez teh upravnih spisov sodišče nima podlage za odločitev, da tožbe ni mogoče obravnavati; pooblaščenec, ki ima splošno odvetniško pooblastilo, je pooblaščen vložiti tožbo v upravnem sporu, ki se nanaša na presojo zakonitosti dokončnih upravnih odločb, izdanih v upravnih postopkih, v katerih ima izkazano pooblastilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1541/98-10 z dne 20.1.1999 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 27.8.1998. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo z dne 9.5.1995, s katero je Upravna enota L. odločila, da P.S. (tožničina mati) ni bila državljanka Republike Slovenije.

Sodišče je zavrglo tožbo na podlagi določbe 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS), v zvezi z določbo 3. odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ker je štelo, da tožeča stranka kljub pozivu ni odpravila pomanjkljivosti tožbe in sodišču ni predložila pooblastila tožnice za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu. Tožeča stranka je k tožbi priložila le neoverjeno fotokopijo pooblastila z dne 10.12.1992, pooblaščenec tožnice pa je na poziv sodišča sporočil, da je originalno pooblastilo v upravnem spisu, iz katerega izvirajo izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Meni, da je tožnica s splošnim odvetniškim pooblastilom, podpisanem na obrazcu, svojega pooblaščenca pooblastila za zastopanje v denacionalizacijski zadevi, kar pomeni izvedbo vseh postopkov, ki se nanašajo na denacionalizacijo materinih nepremičnin. Pri tem iz pooblastila izhaja, da je dano za vse vrste postopkov pred sodišči in drugimi organi, kakor tudi za sprejem denarja. Tožnica živi v A., stara je preko 70 let in je zato dala pooblaščencu v Sloveniji generalno pooblastilo. Zato je po pozivu sodišča pooblaščenec predložil fotokopijo pooblastila in navedel, kje se prvotno pooblastilo nahaja. Priložil je tudi originalno pooblastilo v nemškem jeziku, overjeno pri avstrijskem notarju. Zato meni, da sta v spisu kar dve pooblastili, in sicer obe veljavni.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo RS, kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz predloženih spisov sodišče prve stopnje po prejemu dopisa tožničinega odvetnika ni pribavilo upravnih spisov, v katerih naj bi se nahajalo originalno splošno pooblastilo, na katerega se sklicuje tožničin odvetnik. Iz tožbi priloženih listin pa je razvidno, da je upravna enota v postopku ugotavljanja državljanstva, ki se je začel po uradni dolžnosti (po prekinitvi denacionalizacijskega postopka), štela pooblaščenega odvetnika za pooblaščenca tožnice tudi v postopku ugotavljanja državljanstva. Zato je odločbo prve stopnje tudi vročila temu odvetniku, ki je nato v imenu tožnice vložil pri upravnem organu druge stopnje oziroma toženi stranki pritožbo. Tožena stranka je o njej meritorno odločila.

Po določbi 2. odstavka 29. člena ZUS sodišče tožbo zavrže, če tožnik v odrejenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati. Brez izkazanega pooblastila sodišče tožbe sicer res ne more obravnavati, toda če tožnik v upravnem sporu navaja, da se pooblastilo nahaja med upravnimi spisi, brez teh upravnih spisov sodišče nima podlage za ugotovitev, da tožbe ni mogoče obravnavati.

Pooblaščenec, ki ima splošno odvetniško pooblastilo, na podlagi katerega je opravil že dejanja v postopku denacionalizacije in postopku ugotavljanja državljanstva, je po mnenju pritožbenega sodišča pooblaščen vložiti tudi tožbo v upravnem sporu, ki se nanaša na presojo zakonitosti dokončnih upravnih odločb, izdanih v upravnih postopkih, v katerih ima izkazano pooblastilo. Pooblastilo za opravo vseh dejanj v upravnem postopku daje pooblaščencu mandat za opravo vseh dejanj do pravnomočnosti odločbe, izdane v konkretnem upravnem postopku, torej tudi za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu. Zato bi sodišče prve stopnje moralo po prejemu dopisa tožničinega odvetnika pribaviti upravne spise, za katere je tožničin odvetnik navedel, da vsebujejo originalno pooblastilo. Če med upravnimi spisi zatrjevanega pooblastila ne bi bilo in zaradi neizkazanega pooblastila sodišče tožbe ne bi moglo obravnavati, bi sodišče prve stopnje šele tedaj lahko tožbo utemeljeno zavrglo.

Zaradi navedenega je bilo treba na podlagi določbe 74. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pribaviti upravne spise, ki se nanašajo na konkretno zadevo. Če se v njih nahaja originalno pooblastilo, na katero se sklicuje tožničin odvetnik, bo moralo sodišče o tožbi tudi meritorno odločiti.