Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine iz naslova skaženosti upoštevalo opaznost brazgotin in neprijetne občutke ob dogodkih kot npr. maturantski ples.

Tožnici so kot posledice v obravnavanem škodnem dogodku utrpelih poškodb ostale trajne posledice, ki se kažejo v lažji omejitvi gibljivosti v desnem gležnju, nekoliko lažje omejenem počepu in omejenem upogibu v desnem kolenu.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se po spremembi glasi: »Tožena stranka Zavarovalnica X d.d. je dolžna tožeči stranki A. A. plačati znesek 16.650,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od: - zneska 14.650,00 EUR od 4.3.2020 do 14.5.2020, - zneska 100,00 EUR od 6.5.2019 do 14.5.2020, - zneska 16.611,84 EUR od 4.3.2020 dalje do plačila, - zneska 38,16 EUR od 6.5.2019 dalje do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo.«

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v znesku 287,15 EUR, v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 11.650,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 14.650,00 EUR od 4.3.2020 do 14.5.2020, od zneska 100,00 EUR od 6.5.2019 do 14.5.2020, od zneska 11.611,84 EUR od 4.3.2020 dalje do plačila, od zneska 38,16 EUR od 6.5.2019 dalje do plačila, vse v roku 15 dni (I. točka izreka). Kolikor je tožeča stranka zahtevala več, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje (II. točka izreka) se je zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka, tožena stranka pa se je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožila zoper ugodilni del sodbe (I. točka izreka).

3. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožnici prisodi nadaljnjo odškodnino v skupnem znesku 18.000,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter vse stroške, priglašene na prvi stopnji ter v pritožbenem postopku zaznamovane stroške. Navaja, da je sodišče nepravilno ovrednotilo njene telesne bolečine in nelagodnosti v času zdravljenja ter duševne bolečine, ki jih je trpela zaradi strahu, skaženosti in zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Zato ji je prisodilo prenizko odškodnino. Sodišče prve stopnje ni ustrezno ovrednotilo, da je tožnica bolečine hude intenzitete, ki jih je bilo potrebno blažiti z močnimi analgetiki v obliki injekcij, trpela vsaj 11 dni kumulativno. Bolečine srednje intenzitete je trpela v obdobju 4 do 6 tednov in ves čas je morala jemati tablete, bolečine lažje intenzitete, najprej stalne in nato občasne pa še tri mesece. Trpela jih je še pozneje in jih še trpi in jih bo trpela ob telesnih aktivnostih, obremenitvah, spremembah vremena. Tožnica je poleg tega, kot to ugotavlja tudi izvedenka, med zdravljenjem utrpela številne nevšečnosti. Glede na vse navedeno bi moralo sodišče prve stopnje tožnici iz naslova prestanih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti prisoditi vseh zahtevanih 18.000,00 EUR. Takšno odškodnino narekuje sodna praksa v primerljivih primerih, ki jo je potrebno upoštevati zaradi ustavne pravice do enakosti pred zakonom. Tudi odškodnina iz naslova prestanega primarnega in sekundarnega strahu je po mnenju tožnice prenizka. Tožnica je utrpela intenziven primarni strah ter tudi intenziven sekundarni strah, ki je trajal intenzivno 11 dni in še potem srednje intenziven strah mesec po odpustu iz bolnišnice, torej še dodatna dva meseca in še lažji sekundarni strah do pregleda dne 6.5.2019, kar je zelo dolga doba. Glede na navedeno bi moralo sodišče prve stopnje tožnici iz naslova prestanega strahu prisoditi vseh zahtevanih 5.000,00 EUR. Prenizko naj bi bila prisojena tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišče naj ne bi upoštevalo dovolj, da so tožničine posledice po poškodbi anatomske in sicer kostna brazgotina na mestu zlomov, globoka pooperativna brazgotina na mestu odprte kirurške repozicije zloma desne podlahtnice in na mestu vstavljene in odstranjene titanijeve žice, brazgotine na koži, nekaj cm dolga pooperativna brazgotina nad desno pogačico ter na notranji strani desne goleni ter tudi mravljinčenje. Nadalje so posledice funkcionalne in sicer omejena gibljivost desnega gležnja, omejen počep in omejen upogib v desnem kolenu. Tožnica je prizadeta pri gibanju in opravilih, ki so povezana s tem, in sicer pri osnovnih opravilih, pri hoji na daljše razdalje in po neravnem terenu, pri aktivnostih povezanih s skoki ali doskoki, pri opravljanju hišnih in vrtnih opravil, kjer je potrebno klečanje ali počepanje. Omejena je pri družbenem življenju, rekreaciji, športu, hoji v hribe... Glede na to bi ji moralo sodišče iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti prisoditi vseh zahtevanih 18.000,00 EUR. Navsezadnje tožnica meni, da ji je sodišče prve stopnje prisodilo prenizko odškodnino tudi iz naslova skaženosti. Zaradi brazgotin je tožnica prenehala nositi krilo in nosi dolge rokave, sicer vsi buljijo vanjo in jo sprašujejo, kaj se je zgodilo. Sodišče prve stopnje bi ji zato moralo prisoditi vseh zahtevanih 4.000,00 EUR iz naslova skaženosti. Da je tožnica upravičena do celotne vtoževane odškodnine v višini 45.000,00 EUR, kar predstavlja 35,54 povprečnih plač, naj bi izhajalo tudi iz sodne prakse v primerljivih primerih: VS000199, VS000329, VS0000208. 4. Tožena stranka s pravočasno pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na prisojeno odškodnino nad zneskom 5650,66 EUR, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da prisojeni znesek odškodnine zniža za 6.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.3.2020 dalje do plačila. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je tožnici odmerilo previsoko odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, iz naslova strahu in iz naslova skaženosti. Pojasnjuje, da je izvedenka za posamezna področja življenjskih aktivnosti, kjer se izkazuje zmanjšanost, podala oceno, da gre za blago prizadetost. Zaradi navedenega in ker tožnica vse telesne aktivnosti še vedno zmore, četudi nekatere s povečanim trudom in naporom, meni, da odškodnina iz omenjenega naslova ne bi smela presegati zneska 7.000,00 EUR. Poudarja, da zlomi, ki jih je tožnica utrpela, niso bili odprti, ter zato zagotovo ni čutila strahu zaradi življenjske ogroženosti, strah za izid zdravljenja, pa glede na hitro in uspešno okrevanje, ni presegal stopnje običajne zaskrbljenosti. Meni, da iz navedenega izhaja, da znesek odškodnine za strah ne bi smel presegati zneska 2.500,00 EUR. Ker je izvedenka ocenila, da so brazgotine pri tožnici nežne, predstavljajo le estetsko motnjo in nikakor ne dosegajo učinka skaženosti, ter ker je tožnica mlada ženska, tožena stranka meni, da odškodnina zaradi skaženosti ne bi smela presegati zneska 1.500,00 EUR.

5. Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

6. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, pritožba tožene stranke pa ni utemeljena.

7. Tedaj 17-letna tožnica je bila telesno poškodovana kot peška v prometni nesreči dne 1.5.2018. Na ta dan je tožnica pravilno hodila ob levem robu cestišča, ko je vanjo pripeljal voznik osebnega avtomobila, zavarovanec tožene stranke. Utrpela je zlom desne golenice v srednji tretjini z več odlomki, prečni zlom desne podlahtnice s premaknitvijo odlomkov in odrgnine na desni goleni ter podlahti. Kot nesporni znesek odškodnine je tožena stranka dne 14.5.2020 tožnici plačala 14.650,00 EUR iz naslova nematerialne škode in 100,00 EUR materialne škode. Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo zadoščenje za telesne bolečine in nevšečnosti v znesku 10.000,00 EUR, za strah 4.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 10.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 3.000,00 EUR, za premoženjsko škodo 138,16 EUR, skupno 27.138,16 EUR. Ob upoštevanju že plačanega nespornega zneska odškodnine je razsodilo, da je tožena stranka tožnici dolžna plačati še 11.650,66 EUR skupaj z uveljavljanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo določbo 179. člena OZ ter pri odmeri višine odškodnine upoštevalo iz nje izhajajoči načeli individualizacije odškodnine in objektivne pogojenosti višine odškodnine, razen pri odmeri višine odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, kjer je prisodilo prenizko odškodnino. Pritožba tožeče stranke se tako utemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, v preostalem delu pa je pritožba tožeče stranke neutemeljena. Pritožba tožene stranke pa se neutemeljeno zavzema za znižanje prisojene odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, strahu in skaženosti.

**Glede prisojene odškodnine iz naslova prestanih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti v času zdravljenja**

9. Sodišče prve stopnje je pravilno in v celoti ugotovilo vse tožničine bolečine in nevšečnosti s pomočjo sodne izvedenke medicinske stroke. Tudi te, ki jih tožnica ponavlja oz. poudarja v pritožbi. Vse dejanske ugotovitve glede prestanih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti v času zdravljenja je sodišče prve stopnje pravilno pravno ocenilo in tožnici prisodilo primeren znesek odškodnine iz tega naslova, t.j. 10.000,00 EUR. Hkrati je znesek primerljiv z odškodninami, ki jih je sodišče dosodilo v podobnih primerih: II Cp 645/2016, II Ips 586/2002, II Ips 611/2004, II Ips 189/95. Sodna praksa, ki jo v pritožbi navaja tožnica, v predmetni zadevi ni uporabljiva, saj gre za hujše poškodbe. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožeče stranke, da je dosojen znesek iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti pri zdravljenju prenizek.

**Glede prisojene odškodnine iz naslova strahu**

10. Primerna je tudi odškodnina za strah, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je oškodovanka utrpela intenziven primarni strah, ki je izzvenel po pregledu in opravljeni kirurški oskrbi v Bolnici X na dan škodnega dogodka. Nato je trpela intenzivnejši strah v času hospitalizacije, po odpustu iz bolnišnice pa kakšen mesec zmeren oziroma srednje intenziven strah. V lažji obliki je strah trpela do zadnjega pregleda pri kirurgu 6.5.2019, ko je bilo kirurško zdravljenje zaključeno. Za prestani primarni in sekundarni strah je sodišče dosodilo odškodnino v višini 4.000,00 EUR. Sodišče je glede na pravilno ugotovljene dejanske ugotovitve, ki jim stranke niti ne nasprotujejo, iz tega naslova prisodilo primeren denarni znesek. Zato so neutemeljene tako pritožbene navedbe tožene stranke, da je znesek previsok, kot pritožbene navedbe tožeče stranke, da je znesek prenizek.

**Glede prisojene odškodnine iz naslova skaženosti**

11. Sodišče prve stopnje je iz naslova skaženosti tožeči stranki prisodilo primerno odškodnino v višini 3.000,00 EUR. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je dosojena odškodnina previsoka, saj je večina oškodovankinih brazgotin nežnih in po mnenju izvedenke predstavljajo le estetsko motnjo in nikakor ne dosegajo učinka skaženosti. Za zaključek, da gre za skaženost, ni relevantno, da izvedenka opisanih in navzven vidnih sprememb ni označila za skaženost. Gre namreč za pravni standard, ki ga ob vsakokratnem sojenju napolnjuje sodišče.1 Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine iz naslova skaženosti upoštevalo opaznost brazgotin in neprijetne občutke ob dogodkih kot npr. maturantski ples, zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožeče stranke, da je dosojena odškodnina prenizka.

**Glede prisojene odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti**

12. Utemeljene so pritožbene navedbe tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo prenizko odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da so tožnici kot posledice v obravnavanem škodnem dogodku utrpelih poškodb, ostale trajne posledice, ki se kažejo v lažji omejitvi gibljivosti v desnem gležnju, nekoliko lažje omejenem počepu in omejenem upogibu v desnem kolenu. Tožnica mora zaradi tega vložiti več truda v večje obremenitve desne roke, na primer pri zahtevnem fizičnem delu in pri agresivnih športnih aktivnostih, ki obremenjujejo zgornje ude. Zaradi posledic zloma desne golenice mora tožnica vložiti več truda v hojo nekaj kilometrov po ravnem, predvsem pa v hojo po neravnem terenu. Težje izvaja aktivnosti, ki so povezane s klečanjem, zaradi občutljivega mesta, kjer je vstavljen intramedularni žebelj. Zaradi tega tudi nekoliko težje kontinuirano počepa in se dviga iz počepa. Težje se ukvarja z agresivnimi športnimi aktivnostmi in z opravili, ki so povezana z velikimi in nepredvidenimi obremenitvami zgornjih in spodnjih udov. Glede na navedeno in upoštevajoč, da je pritožnica zelo mlada (v času škodnega dogodka je imela 17-let), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerna odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 15.000,00 EUR in ne 10.000,00 EUR, kot je ocenilo sodišče prve stopnje. Pri tem so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da odškodnina iz tega naslova ne bi smela presegati 7.000,00 EUR.

13. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe tožene stranke neutemeljene. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, da se dosojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zviša za 5.000,00 EUR. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke v preostalem delu, pritožbo tožene stranke pa v celoti, zavrnilo in potrdilo izpodbijani, a nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožnica je s pritožbo uspela z 27,78 %, z odgovorom na pritožbo tožene stranke pa ni prispevala k predmetni odločitvi (1. odst. 155. člena ZPP). Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila. Po oceni pritožbenega sodišča je tožeča stranka zato upravičena do 27,78 % povrnitve stroškov pritožbenega postopka. V skladu z Odvetniško tarifo (OT)2 je pritožbeno sodišče tožnici za pritožbo priznalo 625 točk (po tar. št. 21/1 OT), materialne stroške v pavšalnem znesku 2% (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV na priznano storitev in izdatke (drugi odstavek 2. člena OT), kar vse skupaj znaša 466,65 EUR, k čemur je treba prišteti še plačano sodno takso za pritožbo v znesku 567,00 EUR. Seštevek vseh tožnici priznanih stroškov pritožbenega postopka tako znaša 1.033,65 EUR. 27,78% priznanih stroškov pritožbenega postopka, t.j. 287,15 EUR, mora tožena stranka plačati tožnici v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude s plačilom pa ji dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP).

1 VSL sodba III Cp 924/2015. 2 Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 2/15 s spremembami).